Trumpova obsedenost z zidom in goljufijami

New York - Divji ritem prvih dni nove ameriške oblasti se je včeraj nadaljeval z odlokom, naj se država začne ukvarjati­ z gradnjo »čudovitega zidu«. Toda spektakel vsakodnevnega­ podpisovanja predsedniških ukazov so zasenčile izjave, da so volitve menda ogrozile volilne goljufije »ilegalcev«.

Donald Trump je na srečanju z vrhom kongresa ponovno oznanil, da naj bi od tri do pet milijonov ljudi novembra lani volilo nelegalno. Celo po besedah republikanskega senatorja Lindseyja Grahama takšne trditve spodkopavajo zaupanje v ameriško demokracijo. »Ne prihajajo od kandidata za položaj, temveč od nekoga, ki zaseda položaj. Zato prosim predsednika, da deli z nami podatke o teh goljufijah ali pa preneha govoriti o njih,« je senator iz Južne Karoline, ki nikoli­ ni skrival neodobravanja metod newyorškega milijarderja, pozval republikanca v Beli hiši. Po njegovih besedah mora Trump obrniti ploščo in zagotoviti javnosti, da so bile volitve poštene in rezultat točen, glasovi pa oddani legalno. »Če tega ne bo storil, bo to omajalo njegovo zmožnost vladanja državi,« je napovedal Graham.

Izmišljene prevare

Po zagotovilih volilnih strokovnjakov v ZDA ni množičnih volilnih prevar, pač pa le osamljeni primeri. Vlada predsednika Georgea Busha mlajšega, ki se je lotila podrobnega proučevanja tovrstnih goljufij, jih je v petih letih našla le okoli 100. Jason Kander, demokratski politik, ki je zadnja štiri leta deloval kot glavni volilni uradnik zvezne države Misuri (Trump je v tej državi zmagal s 57 odstotki), je dejal, da bi »lažje uprizorili lažni pristanek na Marsu«, kot pa izvedli tako obsežno volilno prevaro, saj bi zahtevala sodelovanje na tisoče ljudi. Po njegovih besedah je to »do skrajnosti napihnjena laž«, ki jo desnica ponavlja že nekaj časa.

Po mnenju Michaela McDonalda, profesorja politologije na univerzi Florida, Trump načrtno seje dvom o volitvah, s čimer bi kasneje lahko upravičil uvedbo zvezne zakonodaje, ki bi posegla v zdaj zveznim državam prepuščen volilni proces. Levica že leta obtožuje republikance, da poskušajo z zaostrovanjem dostopa do volilnih skrinjic onemogočiti glasovanje revnim in manjšinam, ki podpirajo predvsem demokrate. Cornell William Brooks, predsednik organizacije za pravice temnopoltih NAACP, je zatrdil, da so v številnih zveznih državah s tesnimi rezultati takšni ukrepi že zdaj pripomogli k temu, da se je preštevanje izšlo v korist Trumpa.

Politolog Larry Sabato z univerze Virginija ni prepričan, da je to preračunljivo laganje predsednika z že pripravljenim načrtom, ampak je poudaril, da je »Trump samo Trump«. To pomeni, da se ne more sprijazniti z dejstvom, da je večina udeležencev volitev glasovala proti njemu. Tako je že novembra lani oznanil, da so mediji pristranski, ker ne poročajo o »resnih volilnih prevarah v Virginiji, New Hampshiru in Kaliforniji«. Strokovnjaki so to izjavo označili za neresnično, na spletišču PolitiFact, ki je za svoje preverjanje izjav politikov prejelo Pulitzerjevo nagrado, pa je zapisano, da je to »smešna nelogičnost«.

Trump ostaja Trump tudi na twitterju, na katerem je nasledil predsedniški račun @POTUS, za bolj strupena sporočila pa hkrati obdržal prejšnji račun. Včeraj je prek tega oznanil, da bo zahteval »obsežno preiskavo VOLILNIH PREVAR [poudarek je Trumpov], vključno s tistimi, ko se volivci registrirajo v dveh zveznih državah hkrati, glasovanjem ilegalcev in celo mrtvimi volivci, ki so še vedno del volilnih imenikov (mnogi že zelo dolgo)«. Napovedal je, da bodo »okrepili volilne postopke«, če bodo rezultati dokazali prevare, kar morda kaže na upravičenost bojazni profesorja McDonalda.

Zid in jeza Mehičanov

Twitter je v torek prinesel tudi predsednikovo napoved, da bo ukazal gradnjo zidu ob meji z Mehiko. »Zgradil bom velik, velik zid, in nihče ne gradi zidov bolje od mene,« se je Trump večkrat pohvalil med kampanjo, zdaj pa dokazal, da ni pozabil na svojo ključno obljubo. »Podpisal sem ukaz, ki bo rešil na tisoče življenj, na milijone delovnih mest in na milijarde dolarjev,« je v svojem cvetočem slogu oznanil novi ameriški ­predsednik.

Po njegovih napovedih naj bi ga začeli graditi že v nekaj mesecih, znova pa je ponovil, da bo stroške za njegovo gradnjo prej ali slej poravnala Mehika. Iz Ciudada de Méxica so znova prišla odločna zagotovila, da njihova država nikoli ne bo dala niti pesa za Trumpovo velegradnjo, toda 45. predsednik je dejal, da bodo morda uporabili »zapletene plačilne metode«. Hkrati strokovnjaki dvomijo o tem, da bo zid sam po sebi učinkovit pri preprečevanju nedovoljenih prehodov meje, če pa bi Mehika prenehala sodelovati z ameriškimi obmejnimi organi, bi se razmere lahko celo poslabšale.

Trump je stopil pred javnost med ameriško-mehiškim srečanjem v Washingtonu, na katerem sta se vodja osebja v Beli hiši Reince Priebus ter Trumpov zet in tesni svetovalec Jared Kushner pogovarjala z mehiškim zunanjim ministrom Luisom Videgarayem ter trgovinskim ministrom Ildefonsom Guajardom. Mehiko bolj od zidu skrbijo napovedi, da se bo kljub veljavnemu prostotrgovinskemu sporazumu Nafta treba na novo pogajati o trgovinskih odnosih med državama, ter Trumpove grožnje, da bo uvedel carinske tarife za uvoz iz Mehike.

Dvodnevni pogovori naj bi postavili temelje za srečanje predsednikov konec meseca, z južne strani meje pa za zdaj ne kažejo pripravljenosti, da bi se podredili grožnjam precej močnejše sosede. Visoki uradniki vlade v Ciudadu de Méxicu so celo napovedali, da bodo sami odpovedali sporazum Nafta, če bodo deležni hudih pritiskov, kar bi lahko ogrozilo šest milijonov delovnih mest v ZDA. Užaljeni Mehičani pa vse bolj glasno zahtevajo, naj predsednik Enrique Peña Nieto odpove obisk v Washingtonu.