Tiskane izdaje
Seul – Medtem ko v Beli hiši pripravljajo kovčke in palice za golf, v državah, ki jih namerava ameriški predsednik obiskati v prihodnjih dneh, preštevajo, koliko ur bo preživel v vsaki od njih. V Južni Koreji so tako zaskrbljeno ugotovili, da bo Donald Trump, preden jih bo obiskal, preživel kar cel dan več na Japonskem kakor pri njih.
Palice so namreč namenjene igri golfa z japonskim premierom Šinzom Abejem v nedeljo, in prav z igro golfa se bo začela Trumpova azijska turneja pred vsemi uradnimi pogovori. Nekateri južnokorejski mediji so tej podrobnosti posvetili veliko pozornosti. Trump bo v Seulu preživel en dan, spregovoril bo v južnokorejskem parlamentu in obiskal ameriško vojaško oporišče Camp Humphreys približno 65 kilometrov južno od glavnega mesta. V nasprotju s svojimi predhodniki ne bo odšel na »demilitarizirano območje«, ki že 64 let deli Korejski polotok ob 38. vzporedniku.
Bela hiša trdi, da ne gre za to, da bi se bali za predsednikovo varnost, vendar analitiki menijo, da bi to lahko bil prvi znak, da je Trump pripravljen začeti delno popuščati napetost v regiji. Najpomembnejši del njegove turneje bo sicer obisk na Kitajskem, ki ima še naprej največji vpliv na Pjongjang, vendar bo Trumpov prihod v Seul veljal za dogodek, ki bo pokazal, ali ima Trump sploh kakšno strategijo do Korejskega polotoka ali pa bo pri vprašanjih v tej regiji še naprej uporabljal predvsem taktiko nepredvidljivosti.
Prav zato, ker vse do zdaj ni bilo popolnoma jasno, kako zelo je Trump sploh pripravljen razumeti interese tradicionalnih zaveznikov na območju azijskega Tihega oceana, je vprašanje o tem, koliko časa bo preživel v Tokiu in koliko v Seulu, postalo resnično pomembno.
»To izkorišča predvsem južnokorejska opozicija, ki poskuša narediti vse, da bi omajala vlado predsednika Mun Dže Ina s trditvami, da je prav on škodil zavezništvu z ZDA,« mi je povedal Paul Choi, glavni raziskovalec v južnokorejski podružnici investicijske družbe CLSA. »Pravzaprav gre za nekaj ur razlike.«
Toda drugim analitikom se zdi, da igra golfa na najvišji ravni nikakor ni samo simbolična. Abe je v sredo formalno dobil še en poln mandat na položaju premiera, potem ko je njegova Liberalnodemokratska stranka 22. oktobra prepričljivo zmagala na predčasnih parlamentarnih volitvah, in takoj zatem izjavil, da popolnoma podpira Trumpovo politiko do Severne Koreje, ter si zaželel »še tesnejšega sodelovanja, da bi čim prej rešili severnokorejsko jedrsko in raketno vprašanje«. »Abe je res zvit,« pravi visoki azijski diplomat, ki ni hotel biti imenovan. »Japonska je zdaj najpomembnejši ameriški zaveznik.«
Brez dvoma o ameriško-japonskem zavezništvu
Med azijsko turnejo bo Trump obiskal Japonsko, Južno Korejo in Kitajsko ter Vietnam in Filipine, in če bo v teh devetih dneh res kaj vplivalo na to, kakšno politiko bo oblikoval do vzhodne Azije, lahko pričakujemo, da bo k temu največ prispeval prav Abe. Abe se namreč z ameriškim predsednikom strinja pri vseh trenutno pomembnih vprašanjih, denimo pri razorožitvi Severne Koreje za vsako ceno, omejitvi vse večje kitajske prevlade v Vzhodno- in Južnokitajskem morju pa tudi pri tem, da je nujno treba povečati japonski vojaški proračun, da bi Tokio lahko prevzel večjo odgovornost za svojo varnost.
Trump in Abe sta se v ponedeljek pogovarjala po telefonu 20 minut in že takrat je ameriški predsednik potrdil, da sta Japonska in ZDA »100-odstotno skupaj in nihče ne more dvomiti o njunem zavezništvu«. Med obiskom Tokia bosta oba obiskala družino Megumi Jokota, ki so jo nekega novembrskega dne pred 40 leti ugrabili severnokorejski tajni agentje in jo odpeljali v Pjongjang. Stara je bila 13 let. Pokojni vodja Kim Džong Il je priznal, da je bila ena od 13 ugrabljenih Japoncev, ki jih je njegov režim uporabljal pri usposabljanju svojih vohunov, vendar je trdil, da je Megumi že mrtva. Megumini bratje bi radi izvedeli kaj več o njeni usodi, Trump pa bo srečanje z njimi spremenil v še eno sredstvo pritiska na Severno Korejo.
Edina zelo občutljiva točka bo tako ostalo vprašanje, kako zelo je Japonska pripravljena odpreti vrata za obsežnejši prihod ameriškega blaga na njen trg, da bi uravnotežili trgovino, v kateri ima Amerika primanjkljaj, vreden skoraj 70 milijard dolarjev.
Obisk ameriškega predsednika na Korejskem polotoku bo potekal v nekoliko drugačnem vzdušju. Z južnokorejskim predsednikom se bo Trump sestal 7. novembra in že vnaprej je jasno, da bodo nesoglasja med Munom in Trumpom enako pomembna kakor trdnost zavezništva med državama.
Trg Gvanghvamum v Seulu je v četrtek zelo nazorno prikazoval protislovja, na katerih temeljijo odnosi med Ameriko in Južno Korejo.
Donald Trump bo tekom svoje azijske turneje na Japonskem preživel en dan več kot v Južni Koreji. Foto: AFP
Ob spomeniku kralja Sedžonga, korejskega vladarja iz 15. stoletja in izumitelja fonetične pisave, zaradi katere Korejci ne uporabljajo več kitajskih pismenk, sta se zbrali dve skupini državljanov. Prvi so bili obrnjeni proti ameriškemu veleposlaništvu, ki stoji na drugi strani trga, in v rokah držali transparente z napisi, na katerih je pisalo »Radi imamo Ameriko« in »Odločno PROTI umiku ameriške vojske«. Drugi so sedeli pod mogočnim kipom slavnega kralja, brali budistične molitve in držali napise s parolami »Območje brez Trumpa« in »Nočemo vojne, nočemo Thaada!« Thaad je protiraketni ščit (Terminal High Altitude Area Defense), ki so ga v Južni Koreji namestili, potem ko se je povečala nevarnost pred severnokorejskimi projektili. Ščit bi moral ščititi Seul, ki je samo 80 kilometrov oddaljen od meje s Severno Korejo, vendar je dejansko samo dodatno razdelil tukajšnjo javnost. »Miru ni mogoče doseči z orožjem!« pravi stari umetnik, ki pod spomenikom kralja Sedžonga sedi obkrožen s protiameriškim parolami in rezbari v lesu. »Vsi Korejci so bratje!«
»Tisti ljudje tam so levičarji,« mi pove Ji Hi Su, profesor angleščine, stopi stran od druge skupine, oddaljene samo nekaj korakov, in ne skriva svoje naklonjenosti do nekdanje konservativne predsednice Park Geun Hje, ki sedi v zaporu zaradi korupcije. »Zelo radi jo imamo! Muna ne tako zelo. Nočemo stikov s Severno Korejo, saj so komunisti!« pripoveduje, medtem ko se nedaleč stran sprehaja ženska s transparentom, na katerem piše: »Nočemo mirovnih pogajanj z morilcem Kim Džong Unom!«
V nekem trenutku se je začel celo prepir med tistimi, ki so se veselili Trumpovega obiska, in mlado žensko, ki se je med njih prerinila s svojim transparentom, na katerem je pisalo: »Izginite s svojim Thaadom!« Pretep so preprečili policisti, ki so se do takrat mirno sprehajali med obema skupinama.
Ko bo Trump v torek prispel v Seul, se bosta obe nasprotujoči si skupini samo še povečali. Njuna skupna tema je Severna Koreja, vendar dilema, kako se vesti do nje, ostaja nerešljivo vprašanje.
Odgovor se morda skriva v Pekingu. Kitajski predsednik Xi Jinping je namreč v sredo odgovoril severnokorejskemu voditelju Kim Džong Unu, ki je čestital Xiju za pred kratkim organiziran partijski kongres in povedal, da si želi, da bi se odnosi med državama še okrepili in pomagali utrditi mir v regiji.
»V takšnih razmerah se odnosi med Kitajsko in Severno Korejo ne smejo še naprej slabšati,« pravi Hvang Dže Ho, strokovnjak za regionalno varnost z univerze za mednarodne odnose Hankuk v Seulu. Odgovor na vprašanje, kako bo to sprejel Trump, bomo dobili prihodnji teden.
