Trumpova taktika razpihovanja jeze

New York – Vrh republikanske stranke se vse bolj ukvarja z vprašanjem, ali lahko »zabavljač, agitator, klovn«, kot so še pred slabega pol leta zlahka odpravljali Donalda Trumpa, dejansko postane predsedniški kandidat stranke. Milijarder medtem nadaljuje svojo parado žalitev in ksenofobije, zadnja tarča so ameriški muslimani.

Trump je niz političnih nekorektnosti po pariški tragediji dopolnil z izjavo, da je na tisoče muslimanov v sosednjem Jersey Cityju slavilo, ko so teroristi 11. septembra 2001 v New Yorku zrušili nebotičnika Svetovnega trgovinskega centra. Novinarjem ni uspelo najti niti enega posnetka, ki bi potrdil njegove trditve, da je slavje videl na televiziji. Oprl se je tudi na članek v Washington Postu, v katerem je novinar Serge Kovaleski zapisal, da naj bi policija priprla »več ljudi, ker naj bi slavili ob napadih ter priredili zabave na terasah in z njih opazovali razdejanje čez reko«.

Mediji brez filtra

Kovaleski, ki zdaj dela za New York Times, je zatrdil, da nikoli nihče ni omenjal številke več sto ali celo več tisoč ljudi. Nepremičninski mogotec ga je takoj napadel, da je pozabil, kaj je pisal, pri tem pa se domnevno norčeval iz njegove telesne hibe (zaradi artrogripoze ima omejeno uporabo rok). Ko se je nanj usul plaz ogorčenja, je dejal, da Kovaleskega ne pozna (čeprav sta bila po trditvah novinarja včasih menda na ti) in da je le poskušal »oponašati zmedenega novinarja, ki se otepa svojih preteklih besed«. Za dobro mero je dodal, da Kovaleski »svojo hibo izrablja za propagando«.

Trump še vedno vztraja pri svojih trditvah o slavju, čeprav je o njih včeraj podvomil tudi župan New Yorka v času napada, republikanec Rudy Giuliani. Po njegovih besedah se je nekaj posameznikov res veselilo padca dvojčkov, toda gotovo ne tisoči, »saj bi to gotovo vedel«. Pri čemer ni rekel, da njegov strankarski kolega ne govori resnice, ampak le »pretirava«. Tudi guverner New Jerseyja Chris Christie, Trumpov tekmec v predsedniški kampanji, pravi, da se takšnih slavij ne spomni.

Za nenehne poplave pretiravanj, ki se iz milijarderjevih ust valijo ob trenutnih navdihih, so delno krivi tudi mediji, predvsem televizije, ki brez filtra razsodnosti objavljajo vsako njegovo besedo. Spodrsne tudi resnejšemu tisku. New York Times je, denimo, sredi prejšnjega tedna na spletu napovedal, da naj bi Trumpa podprlo sto temnopoltih pridigarjev, a se je hitro izkazalo, da so trditev pobrali iz sporočila za javnost Trumpove kampanje, kar je sprožilo ogorčenje dela bralcev.

Trump skoraj vsak dan telefonari v jutranje televizijske šove in širi svoja »pretiravanja« (denimo, da bo predsednik Barack Obama dovolil prihod 200.000 sirskih beguncev, čeprav Bela hiša govori o 10.000) in obračunava z nasprotniki. Milijarder je namreč porok gledanosti, ta se ob njegovih nastopih vedno poveča, zato ni čudno, da televizije z njim ravnajo v rokavicah. Ko so ga v CNN ujeli pri laži, so se nežno spraševali: »Je Trump prekoračil resnico?«

Premeteni poslovnež se tega dobro zaveda in spretno izrablja. V ponedeljek je od CNN zahteval, naj mu za udeležbo na naslednjem soočenju plača pet milijonov dolarjev, ki bi jih nato podaril združenju ameriških veteranov.

Figa v žepu

Nenehne provokacije niso naključje, z njimi vodilni republikanski kandidat vzdržuje ozračje jeze, ki preveva volilno bazo in napaja letošnji vzpon novih obrazov v politiki. Podobni prebliski so se dogajali tudi na prejšnjih volitvah, a so bili kratkoživi, na koncu pa so prevladala preizkušena politična imena. Tokratni izbranec stranke Jeb Bush se opoteka v anketah, ob razdrobljenem prizorišču s petnajstimi kandidati pa se vse bolj povečuje možnost, da bi Trump do poletja zbral največ glasov.

Vrh republikancev drži figo v žepu in upa, da držijo napovedi politologov in strokovnjakov za raziskave javnega mnenja, po katerih smo še vedno predaleč od volitev in se Američani še niso odločili, koga bodo v resnici podprli, ankete pa so izraz prepoznavnosti imena. Poleg tega navdušenje nad Trumpovimi napadi na »politično elito« morda ne bo dovolj, da bodo ti volivci sredi zimskega mraza odšli na volišča v Iowi in New Hampshiru, kjer se bo februarja začelo ameriško izbiranje kandidatov.

»Trump računa, da se bodo ljudje, ki so se naveličali sedanje politike, zbrali in glasovali zanj. Toda politologi že dolgo vemo, da se razočarani volivci odvrnejo do političnega sistema (in ne volijo),« meni Jennifer Lawless, politologinja na ameriški univerzi v Washingtonu. Toda izkušen republikanski političen svetovalec Bill Miller iz Teksasa meni, da je »jeza močan motivator v politiki«. Po njegovi napovedi bo odločanje o kandidatu trajalo vse do julijske konvencije stranke v Clevelandu.