Trumpova vlada grozi Wikileaksu

New York – Ljubezen med novimi ameriškimi oblastmi in Julianom Assangeem, kontroverznim ustanoviteljem žvižgaške spletne strani Wikileaks, ni trajala dolgo. Če je Donald Trump lani še oznanjal, da ima rad Wikileaks, zdaj njegov pravosodni minister razmišlja o aretaciji Assangea.

Trumpovo naklonjenost je sprožilo razkritje e-pošte, ukradene s strežnika demokratske stranke, ki je pokazala, da je vrh partije ves čas prikrito podpiral Hillary Clinton na račun Bernieja Sandersa, njenega levega protikandidata znotraj stranke. Sporočila Wikileaksa na družbenem omrežju twitter so bolj podobna raziskovalni skupini (republikancev, op. a.), ki poskuša spodkopati Clintonovo, kot pa nestrankarski organizaciji za žvižgače, je takrat ugotavljal Robert Mackey iz levo usmerjenega spletnega časnika The Intercept. To je bilo še pred oktobrskim razkritjem e-pošte Johna Podeste, vodje Clintonove kampanje, ki je v tednih pred volitvami sprožilo vrsto negativnih člankov o kampanji demokratke. Takrat je Trump javno oznanil: »Rad imam Wikileaks.«

Nove simpatije med konservativnimi krogi in precej anarhistično organizacijo so bile zelo nenavadne, saj so bili republikanci dolgo na čelu obtožb, da je Assange »tehnološki terorist«, ki mu je treba soditi in za to spremeniti zakonodajo, če bo treba, kot je leta 2010 dejal prvi republikanski senator Mitch McConnell. To je bilo v času, ko je žvižgaška stran po vsem svetu zaslovela z objavo na stotisoče zaupnih ameriških dokumentov o vojnah v Afganistanu in Iraku ter z razkritjem precej neprijetnih diplomatskih depeš. Konec naklonjenosti Trumpove vlade je napovedal novi direktor osrednje obveščevalne agencije Cia Mike Pompeo, ko je sredi aprila dejal, da Wikileaks »deluje kot sovražni obveščevalni servis in govori kot sovražni obveščevalni servis«. Pompeo je kot republikanski poslanec lani še ploskal njenim objavam, toda kot prvi mož Cie se je moral nemudoma soočiti s Trezorjem 7, objavo na tisoče dokumentov, ki razkrivajo orodja in tehniko Cie za vdiranje v spletne strežnike, računalnike, pametne telefone in celo vozila.

Selektivna ustava

Pompeo ni ostal samo pri kritikah objav, ampak se je na osebni ravni lotil tudi Assangea in ga označil za »narcisa« ter »prevaranta, strahopetca, ki se skriva za zaslonom«. Hkrati je dejal, da avstralski heker ne more računati na zaščito prvega amandmaja ameriške ustave o svobodi govora in medijskega poročanja, »Assange nima svoboščin prvega amandmaja, sedi na veleposlaništvu v Londonu, ni ameriški državljan«. Avstralec že skoraj pet let živi na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu ter se tako izogiba izročitvi Švedski, ki mu želi soditi zaradi obtožb o domnevnem posilstvu. Pompeo je hkrati poudaril, da »nihče nima pravice sodelovati pri kraji ameriških skrivnosti«. Podobno je v četrtek razmišljal pravosodni minister Jeff Sessions, ko je dejal, da je aretacija Assangea ena od prioritet ministrstva. Državni tožilci pa naj bi menda našli nove načine, kako izpeljati pregon.

Že vlada Baracka Obame je dolgo vrtala, kako se lotiti Avstralca, ne da bi doživeli obtožbe o kršenju temeljnega kamna demokracije, pravice do svobode poročanja. Še posebno ker zaupnih dokumentov ni objavil samo Wikileaks, ampak so v sodelovanju z žvižgaško stranjo izšli tudi v uglednih časopisih, kot je New York Times. Tako so poskušali Assangea povezati s krajo dokumentov, ki jo je leta 2010 izvedla Chelsea Manning (takrat še kot vojak Bradley Manning), saj naj bi ga spodbujal k takšnemu dejanju. Toda nikoli niso našli dovolj dokazov, zato so opustili takšne namene, Obama pa je januarja celo pomilostil Manningovo, iz zapora naj bi jo izpustili 17. maja. Za zdaj menda še ni obtožnice proti Assangeu, ameriško pravosodje je njegovim odvetnikom potrdilo samo potek preiskave. Ti pa so znova poudarili, da je Wikileaks medij kot vsi drugi.

Slabo novinarstvo ni zločin

Na račun novinarstva žvižgaške spletne strani se je nabralo velik kritik, od včasih nevarnega razkrivanja osebnih podatkov do pristranskosti, saj ne samo ne kritizira Rusije, ampak so celo napadli preiskovalne novinarje, ko so Panamske dokumente povezali z domnevno korupcijo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Toda »če bi bili slabo novinarstvo ali slabe odločitve novinarjev vzrok za tožbe pravosodnega ministrstva, ne bi bilo več medijskih organizacij«, je poudaril Glenn Greenwald, soustanovitelj Intercepta. Po njegovih besedah so obtožbe na račun Assangea še posebej nevarne, ker nova ameriška vlada medije obravnava kot »sovražnike ljudstva«, kar pomeni, da bi se lahko lotili vseh, ki objavljajo zaupne dokumente. Minister Sessions je namreč na vprašanje, ali so naslednji na vrsti ameriški mediji, dejal, da »ne morem komentirati hipotetičnih razmer«.