Tiskane izdaje
New York – Bela hiša, ki je prvih sto dni preživela v stanju nenehne krize, od torka doživlja novo raven neobičajnosti. Predsednik ZDA je danes zjutraj z vrsto sporočil na twitterju zagrozil nekdanjemu direktorju FBI, ki ga je odpustil v torek, hkrati pa oznanil, da njegovi tiskovni predstavniki nimajo točnih informacij.
Novinarske konference Bele hiše so že nekaj časa osrednji dogodek. Njen tiskovni predstavnik Sean Spicer je moral pred medije, ko je Donald Trump prek twitterja dejal, da zaradi njegove izjemne delavnosti v tiskovni službi nimajo vseh podatkov, nato pa zagrozil, da bo morda treba ukiniti vsakodnevno obveščanje medijev in odgovarjati samo še na pisna vprašanja. Čeprav je vsak predsednik v moderni zgodovini včasih nezadovoljen s poročanjem medijev, so vsi do zdaj obdržali tradicijo vsakodnevnih srečanj, njihovi tiskovni predstavniki pa so imeli pomembno vlogo pri obveščanju javnosti in razlaganju dogajanja v Beli hiši.
Toda Trumpova služba za odnose z javnostmi ima vse večje težave zaradi izjav iz Ovalne pisarne. Še posebej, ker ima predsednik prek družbenih omrežij svoj lastni kanal za neposreden stik z javnostjo. Današnji izbruh spletnih sporočil je samo še poglobil komunikacijsko zmedo, ko je v četrtkovem pogovoru za televizijsko mrežo NBC povsem povozil uradno razlago, zakaj je nagnal direktorja FBI Jamesa Comeyja. Po novi različici je o tem razmišljal že mesece, priznal je, da ga moti preiskava zvezne policije o morebitnih povezavah med Moskvo in njegovo predvolilno kampanjo, saj »je ta ruska reč s Trumpom in Moskvo izmišljena zgodba, opravičilo demokratov, ker so izgubili volitve, na katerih bi morali zmagati«.
Analiza pravosodnega ministrstva o Comeyjevem spornem ravnanju pri javnem razkrivanju preiskave zvezne policije o zasebnem strežniku za e-pošto Hillary Clinton se je pokazala le za nespretno dimno zaveso. Predsednik z vsako izjavo poglablja težave, s katerimi se sooča. V pogovoru za NBC je zatrdil, da ga je Comey prosil za srečanje ob večerji, na katerem naj bi hotel zagotovilo, da bo obdržal službo. Toda mediji so v zadnjih urah dobili več neuradnih in uradnih izjav, da je šef zvezne policije prišel v Belo hišo na izrecno Trumpovo povabilo, pred tem pa izrazil precejšnjo skrb, kako bi to lahko ogrozilo podobo o neodvisnosti FBI, kot je danes potrdil tudi James Clapper, vodja obveščevalnih dejavnosti v Beli hiši Baracka Obame.
Predsednikovi posnetki
Če gre verjeti New York Timesu, naj bi Trump na večerji od Comeyja večkrat zahteval zagotovilo njegove zvestobe, ta pa naj bi mu odvrnil, da mu lahko zagotovi samo iskrenost. Očitno vse bolj razburjeni predsednik, ki spoznava, da je še en nepremišljen odziv sprožil plaz vse hujšega kaosa, je včeraj še prilil olja na ogenj, ko je zapisal, »James Comey naj raje upa, da ni 'trakov' najinega pogovora, preden bo začel razkrivati medijem«.
Bela hiša je danes poskusila zanikati, da je to bila grožnja, toda hkrati Spicer ni hotel komentirati večkrat zastavljenega vprašanja, ali snemajo predsednikove pogovore. Od Richarda Nixona, ki je imel takšno prakso, kar ga je na koncu stalo predsedovanja, so namreč vsa takšna morebitna snemanja uradni dokument v javni lasti.
Demokrati v kongresu so se včeraj takoj odzvali z zahtevo, naj jim omogočijo dostop do teh posnetkov. Trumpovi zavezniki in nekdanji zaposleni so že dolgo namigovali, da ima navado snemati telefonske klice in pogovore srečanj v svoji pisarni. Po poročanju New York Timesa so se med kampanjo njegovi sodelavci bali, da je kandidatova varnostna ekipa namestila prisluškovalne naprave v prostorih Trumpovega nebotičnika, zato so bili vedno zelo previdni v pogovorih. Toda po drugi strani je Trump v predvolilnem času redno uporabljal taktiko groženj nasprotnikom, da bo objavil skrito javno perilo. »Bodi previden, lažnivi Ted [Cruz, republikanski senator], ali pa bom izdal skrivnosti tvoje soproge!« je zabrusil svojemu strankarskemu tekmecu, a tega ni nikoli uresničil.
Smrt demokracije
Zadnja grožnja Comeyju je po besedah Samuela Buella, profesorja prava na univerzi Duke v Severni Karolini, ki je kot zvezni tožilec vodil odmevno preiskavo poslovnih goljufij v podjetju Enron, lahko zelo obremenilna za predsednika. Že ob odločitvi, da bo odpustil Comeyja, so se pojavila razmišljanja o oviranju preiskave zvezne policije. Utemeljenost obtožb je bila precej nejasna, nov poskus utišanja zdaj že nekdanjega preiskovalca pa jim je dal novo težo.
Konservativni mediji so zelo previdni pri komentiranju dogajanja, saj se nihče noče ujeti v še eno nixonovsko afero. Zato pa na liberalnem medijskem krilu vre. Ekonomist in politični komentator Paul Krugman se sprašuje, ali je »Amerika postala avtoritarni režim, v katerem policija služi vrhovnemu voditelju, ne pa ustavi, v katerem je izpraševanje ali zasmehovanje režimskih uradnikov postalo zločin in v katerem parlament samo še potrjuje želje oblasti«. Po njegovih besedah bodo prihodnji tedni prinesli odgovor, »morda bodo zgodovinarji zapisali, da je demokracija v ZDA umrla maja 2017«.
