Trumpovo veselje zaradi katarske krize

Ameriški predsednik je s svojim čivkanjem dodatno zameglil razmere v zalivskih državah.

Objavljeno
06. junij 2017 23.35
FILES-US-QATAR-DIPLOMACY-SECURITY
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York – Prve posledice­ arabsko-ameriškega polaganja­ rok na žareči globus so ­že ­vidne. Katar je po ponedeljkovi arabski osami danes ostal brez podpore Bele hiše. Donald Trump se je pohvalil, da njegova pot na Bližnji vzhod že daje rezultate. Toda ameriška diplomacija menda ni vedela, kaj se pripravlja.

Odnosi med drobno državo, ki plava na velikanskih zalogah nafte in predvsem zemeljskega plina, ter drugimi zalivskimi državami že dolgo niso rožnati, močno jih je pokvarila katarska podpora arabski pomladi, ko so leta 2011 nemiri zamajali avtokratske režime v regiji.

Pred tremi leti so Saudska Arabija, Združeni arabski emirati in Bahrajn za nekaj mesecev prekinili diplomatske odnose z emiratom zaradi njegove podpore gibanju Muslimanski bratje, ki ga štejejo za teroristično organizacijo. V ponedeljek so Saudijci obtožili sosede, da poleg Muslimanskih bratov podpirajo Islamsko državo, Al Kaido ter šiitske upornike v Saudski Arabiji in Bahrajnu, omenjeni trojici se je pridružil tudi Egipt, poleg diplomatskih kanalov so zaprli tudi mejne prehode. Medtem ko ameriška diplomacija neuradno sporoča, da jo je odločitev presenetila, se iz Bele hiše širi zadovoljstvo.

»Dobro je videti, da se je obisk v Saudski Arabiji pri kralju in 50 državah izplačal. Dejali so, da se bodo s trdo roko lotili financiranja skrajnežev in vse je kazalo na Katar. Morda je to začetek konca grozot terorizma,« je prek twitterja, vse bolj očitno novega uradnega kanala ameriške vlade, sporočil predsednik ZDA.

Obtožba Katarja je priletela v diplomatsko občutljivem trenutku, ko poskuša Kuvajt posredovati v sporu in ublažiti njegovo ostrino. Ameriška diplomacija je pred posegom iz Bele hiše sporočala, da bodo poskušali v zakulisju umiriti razmere, saj naj bi bila drobna država preveč pomembna za vojaške in diplomatske interese Washingtona, da bi dopustili njeno osamo. Zaradi vodilne vloge emirata v trgovini z zemeljskim plinom državi povezujejo močne finančne in poslovne vezi. Poleg tega Katar gosti Al Udeid, največje ameriško letalsko oporišče na Bližnjem vzhodu, v katerem je približno 11.000 ameriških vojakov, iz njega pa potekajo letalski napadi tako na Islamsko državo kot na talibe v Afganistanu.

O vzrokih in posledicah zaostritve sta se pogovarjala urednik spletnega Dela Andrej Miholič in posebni poročevalec Boštjan Videmšek.



Saudski navijač

Prav oporišče je bilo ves čas adut Dohe, ki se že leta zanaša na podporo iz tujine. Dolgo jo je pred saudskimi ambicijami varovala Velika Britanija, ko je imperialna moč slednje zatonila, so v emiratu začeli ples z vsemi in vsakomer. Tako so spletli vezi z ZDA, Izraelom, Turčijo in tudi Iranom, s katerim si delita daleč največje nahajališče zemeljskega plina na svetu.

Toda Izrael je močno povečal sodelovanje z Združenimi arabskimi emirati in nekoliko manj s Saudijci, turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan si ob vseh domačih težavah ne želi spora z Riadom, Trump pa je po kraljevskem sprejemu pred dvema tednoma bolj saudski navijač kot razsodnik v lokalnem sunitskem prerivanju krvi. Tako emirat potiskajo v objem Teherana, letalska družba Katar Airways od ponedeljka usmerja letala prek Irana.

Z vsem bogastvom – v državnem skladu Katarja je 335 milijard dolarjev, vsak mesec s prodajo zemeljskega plina zaslužijo nove milijarde – ima emirat dovolj finančne moči, da previhari krizo. Za zdaj je odziv oblasti v Dohi odmerjen, zunanji minister šejk Mohamed bin Abdulrahman al Tani je za televizijsko postajo Al Džazira (ta oddaja iz Katarja in je trn v peti sunitskim režimom) dejal, da se ne bodo maščevali, zaradi česar naj bi dali več manevrskega prostora kuvajtski delegaciji v Riadu pri iskanju rešitve.

Analitiki v Združenih državah ugotavljajo, da je Trump z brezpogojno podporo Saudijcem v boju proti Iranu sprožil premik dosedanjega ravnotežja, Randa Slim iz washingtonskega inštituta za Bližnji vzhod pa se je vprašala, ali je Bela hiša vedela, v kaj se spušča. Pri tem je ameriški predsednik Donald Trump med saudskim obiskom glasno poudarjal, da je »Katar naš ključni strateški zaveznik v regiji«.

Vojaški analitik John Kirby se je strinjal, da Doha podpira skrajne skupine, toda po njegovih besedah so s skrajneži povezane tudi druge sunitske države, na čelu s Saudsko Arabijo, od koder izvira skrajni vahabizem, ki je zastrupil islam po svetu. Po njegovih besedah Trump ni povezal arabskega sveta, kot je napovedal, ampak ga je še dodatno razcepil, predvsem pa otežil ameriški boj proti Islamski državi.