Tudi senat podprl pomoč sirski opoziciji v boju proti IS

ZDA bodo islamske skrajneže napadale iz zraka, delo na terenu pa bo ostalo iraški vojski, Kurdom in sirski opoziciji.

Objavljeno
19. september 2014 12.34
IRAQ-CRISIS/USA
Mo. B., Delo.si, STA
Mo. B., Delo.si, STA

Washington − Ameriški senat je v četrtek sledil zgledu predstavniškega doma in je s 73 glasovi za in 22 proti potrdil predlog zakona za financiranje urjenja in oboroževanja zmerne sirske opozicije, ki se bo na terenu borila proti silam Islamske države (IS). Predsednik ZDA Barack Obama bo zakon podpisal, nato pa se bo začel proces, ki bo trajal najmanj leto dni, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Obama je pozdravil izid glasovanja v senatu, kakor tudi podoben izid glasovanja v predstavniškem domu, ki je bilo opravljeno že v sredo. Američani bodo zmerne sirske sile urili in opremljali v Saudski Arabiji, cilj pa je, da v letu dni izurijo in opremijo okoli 5000 borcev. Ti se bodo potem poskušali postaviti po robu IS, ki v Siriji in Iraku šteje že okoli 30.000 borcev.

Ameriški obrambni minister Chuck Hagel je pred glasovanjem v senatu med zaslišanjem v odboru za oborožene sile predstavniškega doma znova poudaril, da Obama ne bo izdal ukaza za napotitev kopenskih enot v Irak ali Sirijo za boj z IS. ZDA bodo islamske skrajneže napadale iz zraka, delo na terenu pa bo ostalo iraški vojski, Kurdom in sirski opoziciji, poroča STA.

Pred glasovanjem je bilo v senatu nekaj burne razprave o smiselnosti novega vojaškega posega ZDA na Bližnjem vzhodu. Razprava je prestopala strankarske bregove, saj so bili med nasprotniki in podporniki Obamove strategije proti IS člani obeh strank. Najostrejši kritik je bil republikanec iz Kentuckyja Rand Paul, ki je nov poseg na Bližnji vzhod imenoval za veliko napako, kot je bila vojna proti Iraku leta 2003.

Z njim se je strinjal demokrat iz Aljaske Mark Begich, ki je menil, naj arabske države same opravijo s skrajneži v njihovi regiji. Vodja senatne večine, demokrat Harry Reid iz Nevade, pa je zatrdil, da ne gre za ponovitev iraške vojne iz leta 2003, ki jo je označil za napako, vključno s svojim glasom zanjo, še poroča STA.