Upor 2.0 proti muslimanski prepovedi 2.0

New York – Bela hiša Donalda Trumpa je vrtiljak nenehnih vznemirjenj, ki se tako prekrivajo, da jih je težko razločiti med sabo. Mnenja se te dni najbolj krešejo ob reformiranju zdravstvenega sistema, kar je nekoliko potisnilo v senco drugi ukaz o omejevanju priseljevanja, ki naj bi začel veljati v sredo. Več zveznih držav skuša ustaviti tudi drugo »muslimansko prepoved«.

Prvotna ustavitev sprejemanja beguncev in prepoved vstopa državljanov sedmih pretežno muslimanskih držav je sprožila zmedo na letališčih, množične proteste liberalnega dela države in odmeve po svetu. Uprlo se ji je več zveznih držav, na čelu z zvezno državo Washington, tamkajšnji zvezni sodnik pa je ustavil njeno izvajanje, dokler ne bi presodili, ali je skladna z zakonodajo. Drugi predsedniški ukaz Donalda Trumpa poskuša obiti ostrino prvega, tako da prepoved zajema le nove prosilce za vstopne dokumente. Lobiranje v zakulisju je z liste pretežno muslimanskih držav umaknilo Irak, s katerim se skupaj bojujejo proti teroristom Islamske države. Še vedno ostaja ustavitev sprejemanja beguncev, le da za Sirce ne več za nedoločen čas, ampak tako kot za druge, 120 dni.

Morda je nova pravna oblika manj občutljiva na sodne preizkuse, toda javni tožilec države Washington Bob Ferguson, ki je zamajal prvo, je vložil zahtevo, naj zvezno sodišče v okviru prvotne odločitve zadrži tudi izvajanje drugega ukaza. Razlog ostaja enak: diskriminacija muslimanov in povzročanje nepotrebne škode prebivalcem zvezne države, univerzam in podjetjem. Njegovemu zgledu so sledili tudi v drugih upornih zveznih državah – s tožbami so se pridružile Minnesota, New York, Oregon in Massachusetts. Havaji so že dan prej vložili tožbo na zveznem sodišču v prestolnici Honolulu, ker naj bi druga »muslimanska prepoved« kršila ustavni določili o enaki pravni zaščiti za vse osebe in odvzemu pravic brez pravosodne obravnave. »To je še en poskus vlade, da predpiše diskriminatorno prepoved, ki je v nasprotju s temeljnimi nauki ustave in zakonodaje o priseljevanju, četudi je zakrinkana z dozdevno nevtralnimi izrazi,« so prepričane oblasti na Havajih.

Ameriška indoktrinacija

V petek je 134 nekdanjih vladnih uradnikov in strokovnjakov s področja zunanje politike v javnem pismu obsodilo novi Trumpov ukaz kot enako škodljivega interesom in ugledu ZDA, kot je bil prvi. Po njihovih besedah ne samo, da ne daje več varnosti državi, kot trdijo v Beli hiši, temveč jo po mnenju podpisnikov celo slabi in »spodjeda njeno vodilno vlogo v svetu«, saj muslimanskim zaveznicam potrjuje trditve skrajnežev, da so ZDA sovražnik islama. Med podpisniki so ugledna imena. Nekateri so delovali v vladah z obeh političnih polov, tako kot Nicholas Burns, Richard A. Clarke in John McLaughlin. Večina pa jih prihaja iz demokratskega tabora, na čelu z nekdanjima zunanjima ministroma Madeleine Albright in Johnom Kerryjem ter nekdanjo svetovalko predsednika za nacionalno varnost Susan Rice.

Kritiki prepovedi ugotavljajo, da drugi ukaz tako kot prvi ne navaja upravičenih razlogov za prepoved izdaje vstopnih dokumentov državljanom šestih držav (Sirija, Iran, Libija, Somalija, Sudan in Jemen). Pravosodni minister Jeff Sessions – njegov stolček se še vedno maje zaradi spornih izjav v senatu – je navedel poročilo o več kot 300 preiskavah domačega terorizma, ki jih je izvedla zvezna policija FBI in naj bi vključevale ljudi, sprejete v ZDA. Toda hkrati niso navedli dokazov, da bi storilci prihajali iz šestih držav oziroma da bi se preiskave sploh končale z obsodbami. Po analizi ministrstva za domovinsko varnost se je zelo malo priseljencev iz omenjenih držav vključilo v teroristično dejavnost, vsi, ki so se, pa naj bi prevzeli skrajne poglede v ZDA leta po prihodu.

Rasizem iz romana

Razprava je znova potisnila v ospredje domnevna avtorja prepovedi, stratega Bele hiše Steva Bannona in predsednikovega svetovalca Steva Millerja. Po poročanju Los Angeles Timesa vidita ukrep kot boj proti naraščanju priseljevanja iz neevropskih držav, kar naj bi v podtonu pomenilo nebelopoltih priseljencev. Miller je bil pred prihodom v Belo hišo znan po nasprotovanju priseljevanju iz držav Latinske Amerike, ker naj bi razžiralo družbeno in kulturno podobo judovsko-krščanskih ZDA. Podobno razmišlja o islamu, Bannon pa je že skrajni desničarski medij Breitbart spremenil v zatočišče za antisemitizem in belski nacionalizem.

Ob drugem ukazu je znova prišlo na plan Bannonovo označevanje evropskega begunskega vala za »islamsko ofenzivo« in sklicevanje na rasističen francoski roman Tabor svetnikov (Le Camp des Saints). V njem avtor Jean Raspail napoveduje, kako bodo »belo civilizacijo« preplavili temni indijski priseljenci, ki jedo iztrebke, in poziva k rasnemu spopadu, saj naj bi belska rasa naredila napako, ker ni pobila priseljencev, ko je še imela priložnost. Ali kot pravi Jamelle Bouie iz časnika Slate, »ob vsej korupciji, slabem delovanju, razpihovanju konspiracij in napadih na temelje vladanja ne smemo pozabiti, da je Trumpova vlada prežeta tudi s skrajnim belskim nacionalizmom«.