Tiskane izdaje
Teden dni po krvavih pariških napadih, v katerih je umrlo 130 ljudi, mnogi ranjeni pa še vedno okrevajo v bolnišnici, Francija ne izgublja časa pri iskanju skupnega odgovora na grožnjo Islamske države (IS). Potem ko je včeraj narodna skupščina potrdila prvi sklop nove zakonodaje, ki med drugim podaljšuje izredno stanje za tri mesece, bo o tem predlogu danes glasoval še senat.
O varnostnih razmerah v EU danes razpravljajo tudi pravosodni in notranji ministri, ki so se sestali na izrednem srečanju v Bruslju. V ospredju razprav je predvsem poostritev nadzora za vse potnike, ki prehajajo zunanje meje scengenskega območja.
Francija išče skupni odgovor na grožnjo skrajne sunitske skupine Islamska država tudi v varnostnemu svetu Združenih narodov. Britanski BBC poroča, da v Parizu pripravljajo osnutek resolucije o boju proti IS, ki ga bodo, kot upajo, podprle vse članice VS ZN.
***
Dogajanje spremljamo v živo:
22.46: Zgornji dom francoskega parlamenta, senat, je danes podprl predlog zakona, ki predvideva podaljšanje izrednih razmer v državi za tri mesece, potem ko je to že v četrtek storil spodnji dom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
20.30: Oblasti v Franciji so identificirale še enega napadalca. Prstni odtisi terorista, ki se je razstrelil ob stadionu Stade de France, se ujemajo z odtisi moškega, ki je bil 3. oktobra registriran v Grčiji. Francoske oblasti so namreč že kmalu po napadih sporočile, da so ob enem od napadalcev, ki se je prav tako razstrelil ob Stade de France, našle sirski potni list na ime Ahmeda Almuhameda, ki je bil v začetku oktobra registriran v Grčiji. Pristnost potnega lista še ni potrjena.
19.12: Današnji ogovor o krepitvi nadzora zunanje meje za slovensko policijo ne pomeni sprememb, je danes v Bruslju povedala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. »Ne gre za odstopanje od dogovora po januarskih napadih v Parizu. Policija bo tudi v bodoče opravila sistematično kontrolo tudi za državljane EU, če obstaja sum, da bi ta oseba lahko bila povezana s terorističnim delovanjem,«je pojasnila ministrica.
»V smislu novih orodij v borbi proti terorizmu bi težko rekel, da je bilo današnje zasedanje presežek, bilo pa je presežek v tem, da je bila izražena zelo jasna zaveza, da moramo vse članice in EU zmanjšati prepad med retoriko in dejanji,« pa je poudaril pravosodni minister Goran Klemenčič in dodal, da so udeleženci poudarili tudi to, da ne smemo pretirano povezovati trenutne migracijske in begunske krize s samim terorizmom.
18.10: Mednarodna organizacija kriminalistične policije Interpol je pozdravila odločitev EU o povezavi nadzornih točk na mejah z njihovim podatkovnim sistemom, kar naj bi omogočilo pregled potovalnih dokumentov, poroča AP. Kot ocenjujejo v Interpolu, je vsak dodaten zaznamek nova priložnost za Evropo za boj proti tako imenovanim tujim borcem.
17.48: Po besedah avstrijske notranje ministrice Johanne Mikl -Leitner je mini schengen eksperiment z idejo, ki ni najvišja prednostna naloga. Kljub temu v težkem položaju po njenih besedah ne bi smeli vpeljati prepovedi razmišljanja (Denkverbot) za strokovnjakov. »Vsi vemo, da se tako ne da več naprej. Lahko se razmišlja o različnih scenarijih,« je dejala.
16.52: Po besedah notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar bi bilo oblikovanje mini schengna absolutno nesprejemljivo. »Smo varuh schengenske meje. Nalogo opravljamo dobro in učinkovito, prilagojeno danim okoliščinam,« je povedala. Tako je Slovenija upravičila zaupanje in »ne vidi razloga, da bi bila izvzeta«.
Sklepi EU o strožjem nadzoru naj ne bi bi imeli večjega neposredna učinka za Slovenijo. Slovenska policija po razlagah ministrice že tako izvaja sistematičen nadzor na podlagi indikatorjev tveganja. Slovenija si sklepe notranjih ministrov sistematičnem nadzoru ne razlaga kot zahtevo, da bi morali na zunanjih mejah varnostno preverjati vse, tudi državljane EU. To si želi Francija.
Nadzor na francosko-nemški meji. Foto: Vincent Kessler/Reuters
15.58: Predsednik republike Borut Pahor je v pogovoru za STA opozoril, da se čas za dosledno izvajanje schengenskih pravil izteka in da bi bilo treba na balkanski poti doseči zmanjšanje števila beguncev. Slovenija mora ostati v najbolj povezanem delu EU, je opozoril in pozval tudi k večji politični enotnosti v državi glede tovrstnih strateških interesov.
»Za nobeno ceno se meja najbolj povezanega dela EU ne sme premakniti z naše južne meje na Karavanke. To je državni interes strateškega značaja. V tem smislu mora Slovenija zelo pozorno spremljati tovrstne signale, ki so tokrat prišli iz Amsterdama, ki dajo vedeti, da so se neka razmišljanja iz ozkih političnih soban preselila že tudi v širšo javnost,« je še opozoril Pahor.
15.12: Francoski premier je sporočil, da se je število smrtni žrtev pariških napadov povišalo na 130, potem ko je v bolnišnici bitko za življenje izgubila še ena žrtev napada.
14.40: Ker ni bila napadena le Francija, ampak cela Evropa, bi morali po besedah evropskega komisarja za notranje zadeve Dimitrisa Avramopulosa sprejemati rešitve na ravni EU.
14.35: »Evropa je odločena, da bo izvajala ukrepe. Ne smemo čakati na naslednjo tragedijo za pospešitev,« je po zasedanju notranjih ministrov EU povedal francoski notranji minister Bernard Cazeneuve. Schengen kot območje brez nadzora na mejah po njegovem mnenju ni težava, saj tudi ko ni bilo schengna, so bili teroristični napadi. »Ničelnega tveganja ni,« je povedal. Kljub temu Francija napoveduje, da bodo ohranjali nadzor na mejah, dokler bo obstajala grožnja.
Notranji ministri napovedujejo strožje ukrepanje proti trgovini z orožjem. Eden od izzivov je po besedah Cazeneuva orožje, ki na evropski črni trg prihaja z Balkana. Načrtovane so tudi še strožje omejitve pri prodaji orožja na spletu, zagotovili naj bi sledljivost kosov orožja, odsluženo orožje bi moralo biti pod večjim nadzorom.
Tudi pri direktivi o podatkih letalskih potnikih (PNR) notranji ministri po pariških napadih še bolj pritiskajo na evropski parlament, ki ima zadržke. »To orodje je nepogrešljivo,« je povedal Cazeneuve. Obdelava podatkov PNR, tudi za notranje lete v EU, bi po njegovih besedah omogočila boljši nadzor vračanja bojevnikov, denimo s sirskih bojišč, v EU. V PNR so sicer vključeni podatki, kakršni so način plačila, prtljaga, potovanja. Po mnenju Cazeneuva zgolj enomesečno shranjevanje podatkov ne zadošča, na razpolago bi morali biti eno leto. Notranji ministri bodo že danes popoldne razpravljali z evropskimi parlamentarci o PNR.
14.32: Evropska komisija naj bi do novega leta pripravila reformo schengna, ki bo omogočala sistematičen in obvezen nadzor tudi državljanov EU, ki vstopajo v območje brez meja.
14.07: Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve je sporočil, da so varnostne sile ponoči izvedle 182 racij, med katerimi so aretirale 20 ljudi, 17 jih je še vedno v priporu. Zasegli so tudi 76 kosov orožja in nekaj drog.
Francoska policija je tako v zadnjih petih večerih preiskala že 793 stavb in aretirala 107 ljudi. Skupno so zasegli 174 kosovo orožja, poroča BBC. Policija bo po zagotovilih ministra z akcijami nadaljevala.
13.54: Našega dopisnika iz Bruslja Petra Žerjaviča (@ZerjavicDelo) lahko spremljate tudi na tviterju:
13.40: Po predvideni odločitvi notranjih ministrov naj bi na zunanji meji EU že takoj začeli izvajati strožji nadzor potnikov. Poleg tega bodo v prihodnjih mesecih sprejeli spremembo schengenskega zakonika, ki bo omogočila sistematičen nadzor vseh oseb, tudi državljanov EU. Po veljavni ureditvi se državljane Unije ob vstopu v schengen preverja v bazah podatkov sumljivih in iskanih oseb samo, če obstaja kak sum. Tak nadzor po pravilih ne sme biti sistematičen.
Tudi nadzor nad migracijskim tokom bo strožji. Tako naj bi članice izvajala sistematično registracijo, vključno z odvzemom prstnih odtisov vse državljanov tretjih držav, ki nezakonito vstopajo v schengensko območje. To bo veljalo tako za migrante kot za ljudi, ki zaprosijo za mednarodno zaščito. Vse bodo morali varnostno preveriti v evropskih in domačih bazah podatkov. Na najbolj izpostavljenih mejah naj bi pri nadzoru sodelovale tudi intervencijske ekipa agencije Frontex, za katere lahko članica zaprosi.
12.54: Francoska policija je tudi uradno potrdila, da je v stanovanju predmestja Saint-Denis pred dvema dnevoma umrla 26-letna Hasna Aitboulahcen, sestrična domnevnega organizatorja petkovih napadov v Parizu. Identiteta tretje ubite ženske, ki so jo šele danes našli med razdejanjem stanovanja, še ni znana.
12.24: Notranji ministri bodo predvidoma sprejeli ukrepe za boljši nadzor zunanje schengenske meje. Po novem naj bi vključeval tudi bolj sistematično preverjanje državljanov EU.
Zavzeli se bodo za čimprejšnje sprejetje direktive o podatkih letalskih potnikov (PNR). Do njene vsebine imajo zadržke v evropskem parlamentu, ker predstavlja poseg v osebne podatke Evropejcev. Kratko razlago, kaj je PNR evidenca, si preberite TUKAJ.
Bolj odločno naj bi tudi ukrepali proti črnemu trgu z orožjem, saj džihadisti brez večjih težav pridejo do njega. »V Belgiji so gore orožja iz Bosne, Srbije in Hrvaške,« je Financial Times citiral strokovnjaka in nekdanjega francoskega agenta Charlesa Moniquenta. Zaradi strožjih ukrepov so se v zadnjem času cene kalašnikovk na črnem trgu po njegovih podatkih zvišale – gibljejo se med 1000 in 2000 evri.
12.09:»Preveč časa smo izgubili,« je opozoril francoski notranji minsiter Bernard Cazeneuve. Francija zahteva bolj sistematičen nadzor tudi nad državljani EU, ki vstopajo v schengensko območje.
Nemčija se ne navdušuje nad idejo Bruslja o ustanavljanju skupne obveščevalne službe. Po besedah nemškega notranjega ministra Thomasa de Maizièra se članice niso pripravljene odpovedati suverenosti na obveščevalnem področju.
Berlin pričakuje boljšo izmenjavo informacij med članicami, ki da je pogoj za uspešno bitko proti terorizmu. De Maizière je opozoril, da izmenjava ne more delovati, če le pet članic pošilja podatke Europolu. Tudi uporaba podatkov o letalskih potnikih je v njegovih očeh nujna, saj se v Siriji bojuje več tisoč evropskih džihadistov, ki se vračajo v EU. »V Nemčiji imamo skoraj vsak teden kakšnega. Kdo se tudi izmakne,« je povedal.
Tudi Avstrija zagovarja varnostno preverjanje vseh oseb, ki vstopajo v schengen na zunanji meji – tudi državljanov EU. »To je nujno. Kritičen položaj kaže, da moramo zunanjo mejo bolje varovati,« je povedala avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner.
Francoski minister Bernard Cazeneuve z belgijskim kolegom Janom Jambonom in nemškim Thomasom de Maizierejem. Foto: Eric Vidal/Reuters
11.59: Notranji minister predsedujočega EU Luksemburga Etienne Schneider je opozoril, da nadzor na zunanji meji ponekod ne deluje. »Luknje moramo zakrpati,« je povedal. Po dolgih letih razprav da bi končno morali ukrepati.
Luksemburg zagovarja tudi, da bi morali zbirati podatke o letalskih potnikih tudi na letih znotraj EU. »Teroristi se gibajo tudi po Evropi,« je pojasnil.
11.29: Skrajneži so danes vdrli v prestižni hotel v središču malijskega glavnega mesta Bamako in zajeli 170 talcev. Vir blizu francoskega predsedniškega urada je za Reuters potrdil, da so med njimi tudi francoski državljani. »Še vedno čakamo na bolj podrobne informacije, ki jih še preverjajo. Francozi so tam. Predsednik pozorno spremlja razmere,« je povedal. Dogajanje spremljamo TUKAJ.
11.07: AFP poroča, da je med razdejanjem v zgradbi pariškega predmestja Saint-Denis, kjer je v sredo potekala obsežna racija, policija našla truplo še ene ženske.
11.00: Teden dni po tragediji, ki je pretresla ne le Francijo, ampak tudi celotno Evropo, je Pariz obiskala naša novinarka Mimi Podkrižnik. Kot je povedala, se kljub poostrenim varnostnim ukrepom življenje v francoskem glavnem mestu vrača v stare tirnice – metroji znova prevažajo množice potnikov, ljudje posedajo v restavracijah in lokalih.
Vendar v državi, kjer je na petek 13. pod streli skrajnežev Islamske države umrlo 129 ljudi, še vedno veljajo izredne razmere. Parižani dosedanji hiter in odločen odziv vlade in predsednika Françoisa Hollanda pozdravljajo, a zdaj mnogi opozarjajo, da je treba upočasniti korak in si pred sprejetjem prelomnih odločitev vzeti čas za globok premislek in razpravo.
9.13: Evropska komisija je po poročanju STA danes znova obudila idejo o vzpostavitvi evropske obveščevalne agencije. Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je s tem predlogom prišel na izredni sestanek v Bruslju, sklican na poziv Francije po terorističnih napadih v Parizu.
Avramopulos je najprej spomnil na predlog komisije po januarskih terorističnih napadih v Parizu o vzpostavitvi protiterorističnega središča za izmenjavo informacij med članicami v okviru evropskega policijskega urada Europol, ki naj bi bilo vzpostavljeno 1. januarja 2016.
Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je to idejo že zavrnil, češ da so ta vprašanja v nacionalni suverenosti in da se je treba osredotočiti na boljšo izmenjavo informacij med članicami. Pri tem je opozoril, da le pet držav ustrezno izmenjuje informacije v okviru Europola, še piše STA.
9.10: Našega dopisnika iz Bruslja Petra Žerjaviča (@ZerjavicDelo) lahko spremljate tudi na tviterju:
9.45: V Bruselj je prispel francoski notranji minister Bernard Cazeneuve, ki je povedal, da mora Evropa nujno sprejeti protiteroristične ukrepe, »potem ko je že zdaj zapravila preveč časa«. »Nujno je, da se Evropa zdrami, se organizira in se začne braniti pred teroristično grožnjo«.
8.00: Po pariških napadih iz vseh na hitro opravljenih analiz že bodejo v oči zahteve po še večjih pooblastilih in tako rekoč absolutnem nadzoru. Več preberite v prispevku Damijana Slabeta: So tajne službe odpovedale ali »odpovedale«?
Povzetek dogajanja zadnjih dni:
• V petkovih usklajenih terorističnih napadih na sedmih različnih lokacijah v Parizu je umrlo 130 ljudi, približno 350 je ranjenih, od tega več deset huje.
• Odgovornost za napad je prevzela skrajna sunitska milica Islamska država (IS). Francija ji je napovedala vojno.
• Francoske oblasti so po napadih zaprle državne meje in razglasile izredne razmere, ki bodo veljale do februarja.
• Francija je štiri dni po terorističnih napadih kot prva država članica Evropske unije sprožila klavzulo o vzajemni obrambi. Francoski obrambni minister Jean-Yves Le Drian je preostale članice EU v torek prosil za pomoč v francoskih vojaških operacijah v tujini in v boju proti skrajni sunitski milici IS. Čeprav Pariz še ni pojasnil, kakšno pomoč in podporo pričakuje, je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini že potrdila, da so vse članice EU pripravljene priskočiti na pomoč Franciji.
• V prizadevanjih za okrepitev boja proti Islamski državi je Francija našla skupni jezik z Rusijo. Vladimir Putin in François Hollande sta se dogovorila za okrepitev sodelovanja med vojskama in obveščevalnimi agencijami svojih držav v Siriji, kjer obe državi izvajata napade na IS.
• Francoska policija je v sredo zjutraj sprožila obsežno protiteroristično operacijo v predmestju Saint-Denis. Aretirali so osem ljudi, Abdelhamid Abaaoud, domnevni organizator napadov, in njegova sestrična sta bila ubita. Na begu je še vedno Salah Abdeslam, ki je sodeloval v pokolu.
