Tiskane izdaje
Voditelji Nove Kaledonije so v četrtek in danes v Parizu devet ur sestankovali s francoskimi ministri, na koncu pa dosegli politični dogovor, ki bi lahko vodil v neodvisnost. November 2018 je skrajni rok za izvedbo referenduma o neodvisnosti od Francije, danes poroča britanski BBC.
Francoski premier Edouard Philippe je dejal, da so na pogovorih »dosegli politični dogovor, poleg tega pa tudi zaupanje, ki je morda prav tako pomembno«. Novo Kaledonijo bo Philippe obiskal še ta mesec.
Pojasnil je, da so dosegli dogovor o velikosti volilnega telesa, lokacijah volišč in prisotnosti opazovalcev Združenih narodov. Določiti pa morajo še točno referendumsko vprašanje.
Konec 80. let prejšnjega stoletja so v Novi Kaledoniji izbruhnili spopadi med avtohtonimi prebivalci Kanaki in francoskimi žandarji, ki so jih lokalni prebivalci vzeli za talce. V operaciji za rešitev skupine zajetih žandarjev je takrat umrlo 19 lokalnih prebivalcev in dva francoska vojaka.
Nova Kaledonija po Džibutiju in Vanuatuju prvo francosko ozemlje, ki se bo odcepilo?
Leta 1998 sta Francija in njeno čezmorsko ozemlje z 275.000 prebivalci dosegli dogovor o postopni dekolonizaciji, ki določa, da je treba referendum o neodvisnosti izvesti najkasneje leta 2018.
Če bo večina glasovala za neodvisnost, bo Nova Kaledonija po Džibutiju in Vanuatuju prvo francosko ozemlje, ki se bo odcepilo. Džibuti se je odcepil leta 1977, Vanuatu pa leta 1980. V Novi Kaledoniji sicer avtohtoni prebivalci predstavljajo samo 45 odstotkov prebivalstva.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je maja izrazil upanje, da bo ozemlje ostalo del Francije, saj da je »francoska prisotnost nujna za ohranitev miru in razvoja«. Opozoril je, da se Nova Kaledonija bori z visoko stopnjo brezposelnosti, kriminala med mladimi in neuspešnim sistemom izobraževanjem.
Nova Kaledonija ima sicer po dva poslanca v spodnjem in zgornjem domu francoskega parlamenta. Ima tudi svoj kongres, ki voli izvršno oblast s pristojnostmi na področjih policije, izobraževanja in lokalne uprave.
