Tiskane izdaje
»Upanje umira zadnje, vendar umira,« je po tem, ko je predstavniški dom ameriškega kongresa sprejel nov paket protiruskih sankcij, na svojem facebooku zapisal predsednik odbora za mednarodne odnose v vrhnjem domu ruskega parlamenta Konstantin Kosačov. Napovedal je, da bo Moskva zagotovo vrnila udarec, odziv pa da ne bo »simetričen«, vsekakor pa bo »boleč za Američane«.
Uradni odzivi Moskve na novi zakon o sankcijah proti Rusiji, Iranu in Severni Koreji, ki so ga z veliko večino sprejeli v predstavniškem domu, čakata pa ga še glasovanje v senatu in podpis predsednika Donalda Trumpa, so bili dovolj ostri, toda grožnjam s protiukrepi se predstavniki ruskih oblasti še vedno izogibajo. »Z vidika rusko-ameriških odnosov in perspektiv njihovega razvoja so novice iz Washingtona nadvse žalostne,« je izjavil tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina Dmitrij Peskov.
»Washington je vir nevarnosti,« je bil namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov bolj oster v oceni novih ameriških ukrepov, ki da so »očitno zavestna odločitev ruskih sovražnikov v ZDA«. Teh po njegovih besedah »ni malo«, saj so se »povsem razpasli in ne znajo zaustaviti svoje ponorelosti, ker nimajo nobenih zavor«. V skladu s tem bo tudi ruski odnos do današnje Amerike, je napovedal ruski diplomat. »Washington je vir nevarnosti. Tega se je treba zavedati in v skladu s tem delovati: uravnoteženo, razumno in mirno.«
Pobožno upanje
O tem, kakšne protiukrepe zares pripravljajo v Moskvi, predstavniki ruskih oblasti ne govorijo veliko. Vsi po vrsti pravijo, da bo Rusija uradno odgovorila šele, ko oziroma če bodo ameriški kazenski ukrepi s Trumpovim podpisom tudi zares postali zakon. Zato nekateri analitiki menijo, da v Kremlju še pobožno upajo, da bo ameriški predsednik, ki mu novi sankcijski zakon krepko omejuje avtonomnost pri »ogrevanju« čedalje bolj hladnih odnosov z Rusijo, z vetom preprečil sprejetje novega sankcijskega paketa, ki je najostrejši od vseh ameriških kazenskih ukrepov proti Rusiji po izbruhu ukrajinske krize. A senator Kosačov temu ne verjame več.
»Trump ga sam najbrž res najraje ne bi podpisal, toda zdaj je demoraliziran in dejansko brez politične moči oziroma vsaj omejen v njenem izvajanju. Moja napoved je, da bo zakon podpisal, naš uradni odziv pa mora biti zgolj na že podpisani zakon,« je povedal ruski politik.
To se bo obvezno zgodilo, je napovedal Kosačov, ruski protiukrepi pa da ne bodo zgolj simbolični, ampak natančno usmerjeni, takšni, de bodo škodili ruskim interesom, pač pa bodo boleči za Američane. Bolj konkretno ni hotel govoriti, ko so vanj vrtali ruski novinarji.
Še največ je javno razkril njegov poslanski kolega Franc Klincevič, ki v svetu federacije vodi odbor za obrambo, ko je najprej izjavil, da nima smisla še govoriti o konkretnih korakih, toda »nekaj je jasno: če bo zakon stopil v silo – in tega se mora predsednik ZDA zavedati – bo rusko-ameriško sodelovanje pri reševanju najpomembnejših mednarodnih problemov, tudi pri boju proti mednarodnemu terorizmu, skrajno oteženo, če bo sploh možno«.
Česar niso povedali javno, so po dobro obveščenih anonimnih diplomatskih virih sporočili časniku Kommersant, katerega razkritja so danes ves dan povzemali drugi ruski mediji. »Simetrično« bo menda Rusija odgovorila zgolj na sankcije, ki jih je zaradi domnevnega ruskega vmešavanja v ameriške predsedniške volitve tik pred svojim odhodom iz Bele hiše podpisal še prejšnji predsednik Barack Obama, a se nanje Putin ni hotel odzvati in s protiukrepi izreči dobrodošlico Obamovemu nasledniku, ki je bil obljubljal izboljšanje odnosov z Rusijo.
Ker so takrat Američani zasegli dva ruska »počitniška« kompleksa v ZDA in izgnali ruske diplomate, bo po Trumpovem podpisu novega sankcijskega paketa moralo Rusijo zapustiti 35 ameriških diplomatov, njihovo število bodo v prihodnje zmanjšali oziroma omejili, posloviti pa se bodo morali vsaj še od »dače« v Srebrnem boru.
Strel v lastno nogo
»V drugih primerih bi bile absolutno simetrične ruske sankcije v resnici malo učinkovite,« so ugotovili novinarji Kommersanta. Zato bo ruski odziv bolj »usmerjen«, a nič manj »boleč«. Tako utegne Moskva na diplomatskem področju nehati sodelovati z Washingtonom pri vprašanjih, ki so zanj kritično pomembna, kakor je na primer trenutno ameriško lobiranje Rusov, naj v varnostnem svetu Združenih narodov podprejo ostrejše ukrepe proti Severni Koreji. Profesor mednarodne ekonomije in politologije Sergej Karaganov pravi, da so področja, kjer »lahko Rusija povzroči ZDA psihološko-gospodarsko škodo«.
Eno od njih je ruski izvoz obogatenega urana, od katerega so ameriške jedrske elektrarne v zadnjem desetletju postale kritično odvisne, podobno je z ruskim titanom ali aluminijem. Toda od teh poslov imata koristi obe strani, zato velikih zaostritev analitiki ne pričakujejo. Tudi sodelovanje na Mednarodni vesoljski postaji menda ni ogroženo, pač pa bi lahko Rusi prepovedali izvoz svojih raketnih motorjev RD-180, ki poganjajo Lockhead-Martinove rakete Atlas 5.
»To bi bil strel v lastno nogo,« je za Kommersant povedal dopisni član Ruske akademije za kozmonavtiko Andrej Junin. Na ameriškem trgu so namreč tudi druge rakete, ki jih proizvajajo ameriške družbe, zato bi po njegovih besedah Američani sicer potrebovali nekaj časa, da bi vse pretovorili na Boeingovo delto ali falcone Elona Muska, a vesoljske »paralize« vsekakor ne bodo doživeli.
