»V Nemčiji lahko zaprosijo za azil«

Berlin – Nemška kanclerka Angela Merkel je na sodelovanju s Turčijo utemeljila reševanje zgodovinske begunske krize, vse bolj avtokratski predsednik Recep Tayyip Erdoğan pa močno preizkuša tudi nemško potrpežljivost. Vplivni državni sekretar v zunanjem ministrstvu zdaj govori celo o azilu za politično preganjane Turke.

»Kar se zdaj dogaja v Turčijo, z našim razumevanjem evropskih vrednot, pravne države, demokracije in svobode medijev nima nič skupnega,« je časopisu Die Welt povedal Michael Roth, za Evropo zadolženi državni sekretar v zunanjem ministrstvu socialdemokratskega šefa diplomacije Frank-Walterja Steinmeierja. Evropa mora po njegovem govoriti z enim glasom, Ankara pa že zdaj dobro ve, da bi uvedba smrtne kazni ustavila pogajanja o vstopu v Evropsko unijo. »Turški predsednik se mora odločiti, ali bo nadaljeval po evropski poti ali pa se bo oddaljil od Evrope.«

Državni sekretar se sicer zavzema za nadaljevanje pogovorov, saj bi bilo njihovo končanje najlažja stvar, Nemčija s tremi milijoni prebivalcev turškega rodu pa noče odvzeti možnosti odprtega, direktnega in odkritega pogovora s »težavnim« partnerjem. Takšen korak bi osamil k Zahodu usmerjene Turke, ki jih je v državi veliko. »Te ljudi bi razočarali, že v Turčiji jim je dovolj težko.« Predsednik Erdoğan pa bi moral vedeti, da velja moč prava in ne pravica močnejšega in tudi obračunavanje s pučisti bi moralo biti primerno. »Turčije ne bi smeli reducirati na enega politika, predsednik ne stoji za vso državo.«

Turške metode

Kot Nemec, ki mu niso lahke primerjave z najtemnejšim poglavjem svoje zgodovine, Michael Roth ni želel komentirati izjave luksemburškega zunanjega ministra Jeana Asselborna o turških metodah kot iz časov nacistične vladavine. Turški »kritični duhovi« bi morali vedeti, da jim nemška vlada stoji ob strani. V nemškem zunanjem ministrstvu že razmišljajo, kako to narediti, že zdaj pa lahko novinarji in drugi zaprosijo za azil. »Nemčija je svetu odprta država in odprta za vse politično preganjane.«

Kako bo na takšne besede enega najvišjih nemških diplomatov odgovoril Erdoğan, ki sodno obračunava celo z nemškimi satiriki, nemške Turke pa sploh obravnava kot svoje podanike? Michael Roth obračunava tudi s prepričanjem, da bi bila liberalizacija viz »protiusluga« za dogovor o beguncih, saj je zanjo treba izpolniti že prej dogovorjene kriterije. »Številni pogoji so izpolnjeni, nekateri še ne, na primer nujna reforma zakonov o terorizmu. Dokler ne bodo ti reformirani, odprave viz ne bo.« V demokracijah so izredna stanja časovno omejena in v Berlinu to pričakujejo tudi od Turčije.

Tudi državni sekretar v nemškem zunanjem ministrstvu bi si želel, da bi »nekateri« prej pogosteje potovali v Turčijo, da bi Nemčija v preteklosti veliko jasneje signalizirala svoj interes za evropsko usmerjeno Turčijo. To Berlinu in drugim evropskim prestolnicam očitajo tudi številni turški kritični novinarji in drugi, ki so zdaj cilj Erdoğanovega preganjanja. Predsednikova izjava, da je bil državni udar božji dar, pa nakazuje daljšo avtokratsko metamorfozo politika, ki svoji državi vlada že od leta 2003 in se, kot kaže tudi drugje znani trik zamenjave položajev in pristojnosti predsednika vlade in države, od oblasti še ne namerava posloviti.

Še več, predsednik vse ostreje napada Nemčijo, ki jo označuje za varno zatočišče za teroriste, njegov zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu pa osrednji evropski državi pripisuje sovražnost do svoje. »Zakaj ste nevoščljivi?« Verjame, da si Nemčija ne želi turškega napredka in razvoja. Visoki politik opozicijske HDP Idris Baluken pa v časopisu Bild Erdoğana obtožuje, da je lani sam pomagal ustvariti begunsko krizo, zdaj pa Evropo in Nato izsiljuje s svojo bližnjevzhodno politiko ter približevanjem Rusiji. »Če je EU ob kršenju človekovih pravic tiho, je to za Erdoğana potrditev,« kurdski politik napoveduje, da bo, če bodo njegove grožnje druge utišale, turški predsednik samo še pridobil pogum. Nemški novinarji so se z Balukenom pogovarjali le nekaj dni pred njegovo aretacijo skupaj z več drugimi opozicijskimi politiki.

Do Turčije najbolj kritične države ob vsem tem že pričakujejo končanje sporazuma z Ankaro o omejevanju begunske krize in vsaj avstrijski obrambni minister Hans Peter Doskozil poziva, naj EU hitro poskrbi za zavarovanje svojih zunanjih meja. »Turčija gre po poti diktature, ne smemo si pustiti groziti,« je povedal Bildu.