Tiskane izdaje
Potomci žrtev množičnega poboja pripadnikov ljudstva Nama in Herero, ki so svoj upor proti kolonialnemu gospodarju v začetku 20. stoletja krvavo plačali, so odločeni, da ne bodo ostali izvzeti iz pogajanj o vprašanju. Na sodišču v New Yorku so vložili skupinsko tožbo proti Nemčiji.
Tožniki zahtevajo od uradnega Berlina reparacijo za genocid, ki so ga nemški kolonizatorji na območju današnje Namibije zagrešili med letoma 1904 in 1905. Zahtevajo pa tudi vključitev v pogajanja med Nemčijo in Namibijo, ki že potekajo. Prepričani so, da državi ne moreta skleniti nobenega dogovora brez njihovega podpisa.
Nemčija množičnega poboja ne zanika, je pa v preteklosti že večkrat zavrnila možnost izplačil neposrednih reparacij, saj da je razvojna pomoč v višini več sto milijonov evrov vse od namibijske neodvisnosti »prinesla koristi vsem Namibijcem«.
Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Martin Schaefer je v odzivu dejal, da tožbe še niso videli, zato je ne morejo komentirati. A je ob tem poudaril, da je skupna deklaracija, sprejeta ob začetku pogajanj pred dvema letoma, predvidevala rešitev, ki bo v skupno dobro. »Po našem mnenju pogajanja z namibijsko stranjo potekajo dobro. Pogovori niso preprosti, a preprosta ni niti tema, potekajo pa v duhu zaupanja in medsebojnega razumevanja,« je še povedal.
Tožba se nanaša na krvave dogodke iz preloma stoletja, ko je bila tedanja Jugozahodna Afrika, današnja Namibija, nemška kolonija. Tožba popisuje, da so med letoma 1885 in 1903 nemški priseljenci ljudstvoma Nama in Herero brez kakršnekoli odškodnine zasegli četrtino zemlje. Takratnim kolonialnim oblastem očitajo, da se niso zmenile za posilstva in spolne zlorabe žensk in otrok omenjenih ljudstev, prav tako se niso zmenili zato, da so kolonizatorji ljudi izrabljali za sužnje.
Leta 1904 je ljudstvu Herero prekipelo in so se uprli, pri tem pa ubili 123 nemških civilistov. Odgovor nemškega kolonizatorja je bi neusmiljen. General Lothar von Trotha je ukazal ljudstvo iztrebiti, pregnati. Staroselci so umirali v bojih, bili pregnani v puščavo, kjer so umirali od lakote in žeje, tiste, ki so ostali, so zbrali in zaprli v koncentracijska taborišča, kjer so bili sužnji nemškim priseljencem. Ko je bil upor ljudstva Herero zatrt, se je uprlo še ljudstvo Nama. Tudi njihova usoda je bila podobna.
V tožbi navajajo, da je med krvavo kampanjo von Trotha umrlo 100.000 ljudi. A tudi po smrti mnogi niso našli miru. Lobanje nekaj deset žrtev so poslali v Nemčijo za sporne »rasne raziskave«. Posmrtne ostanke je Nemčija pred kratkim začela vračati v Namibijo.
Kot je pred časom poročal Deutche Welle je nemška vlada izraz genocid za poboj, storjen pred stoletjem, prvič uporabila leta 2015. Združeni narodi so takratne poboje kot genocid označili že leta 1985, dodaja Reuters.
