Danes je na obisk k ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu priletel izraelski premier Benjamin Netanjahu, jutri pa prihaja še njegov turški kolega Recep Tayyip Erdoğan. Najpomembnejša tema njihovih pogovorov je dogajanje v Siriji.
Izraelski voditelj, ki je bil danes v zadnjem letu in pol že četrtič v gosteh pri svojem ruskem kolegu, ni pred srečanjem nič skrival, kaj hoče povedati gostitelju. Moskva je bila po Washingtonu in Londonu že tretja svetovna prestolnica, ki jo je letos obiskal na svoji »protiiranski turneji«, na kateri poziva k novim sankcijam proti Iranu in svari pred nevarnostjo, da bo Teheran vojno v Siriji izkoristil tako, da bo tam namestil svoje kopenske in pomorske vojaške sile in proti njegovi državi odprl fronto s tistega dela Golanske planote, ki ga Izrael ni okupiral med šestdnevno vojno leta 1967. »Predsedniku Putinu bom povedal, da Izrael temu odločno nasprotuje,« je pred obiskom izjavil Netanjahu.
»Benjamin Netanjahu bo priletel z Iranom,« se je danes glasil kot običajno duhoviti naslov članka v ruskem dnevniku Kommersant, v katerem profesor Grigorij Kosač z Ruske državne humanistične univerze razlaga, kako je obisk izraelskega voditelja le del širšega mednarodnega pritiska, da bi Rusijo uvlekli v novo protiiransko koalicijo, ki jo sestavljajo ZDA pod vodstvom novega predsednika Donalda Trumpa, Izrael, monarhije Perzijskega zaliva in Turčija. Izraelski interesi so jasni: Sirija brez predsednika Bašarja al Asada in Irana, kakor je konec prejšnjega leta izraelski obrambni minister Avigdor Lieberman izjavil le dan po tem, ko so njegova vojaška letala dvakrat napadla Damask. Če se trenutno zaradi ruske podpore Asadov odhod zdi zgolj pobožna želja Tel Aviva, pa vidi Netanjahu možnost vsaj v tem, da bi prek svojega »prijatelja« Putina, ki ima dobre odnose tudi s Teheranom, omejil iranski vpliv v povojni Siriji.

Foto: Pavel Golovkin/AFP
Kakor je pred kratkim za rusko mnenjsko središče Valdajski klub pojasnil ameriški profesor Mark Katz, Izraelu »ustreza«, da je sosednja država pogreznjena v vojno, ki jo pretresa že šest let. V njej se namreč suniti in šiiti, ki oboji sovražijo judovsko državo, pobijajo med seboj. Če pa bo prišlo do rešitve krize in mirovnega sporazuma, se v Tel Avivu bojijo, da bosta Iran in šiitska organizacija Hezbolah, ki ima v Siriji med tri in štiri tisoč borcev, svoje napade preusmerila proti Izraelu. Ta proti Siriji sicer ne namerava vojaško posredovati, je decembra veleposlanikom Evroske unije razložil minister Lieberman, a bo branil svoje varnostne interese in naredil vse, da se Hezbolah ne bo dokopal do sodobnega in učinkovitega orožja in vojaške opreme. Ta šiitska organizacija, ki je v Izraelu in ZDA razglašena za teroristično, velja za večjo grožnjo judovski državi kakor kak sunitski Hamas. Kakor je za nemški državni radio Deutsche Welle povedala Benedetta Berti z Inštituta za študije nacionalne varnosti v Tel Avivu, »je Islamska država taktična grožnja, medtem ko sta Iran in Hezbolah večji, strateški grožnji«. Zato bi po besedah njene kolegice Sarah Fainberg moral pri odločanju o prihodnosti Sirije aktivno sodelovati tudi Izrael, da bi preprečil vzpostavitev »Hezbolahstana« na Golanski planoti.
ZDA in Rusija proti Turčiji
Čeprav se bosta pogovarjala tudi o gospodarskem sodelovanju, načrtovanem plinovodu »Turški tok« in gradnji ruske jedrske elektrarne v Turčiji, bo tako kot danes Netanjahu jutri tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan v Moskvo »priletel (zlasti) z Iranom«. On bi rad v Siriji preprečil neki drugi »stan«, ki ga hočejo vzpostaviti Kurdi, za Turčijo večja »strateška« grožnja od »taktičnih« sovražnikov med šiitskimi in sunitskimi skrajneži, ki pa imajo na nesrečo Ankare močne zaveznike v Washingtonu in vsaj uradno podporo v Moskvi.
»To, kar doživljamo z našimi zavezniki na Zahodu, je travmatično. Upamo, da bo imela Trumpova administracija več posluha za turške interese,« je izjavil podpredsednik turške vlade Mehmet Şimşek, ko je pred dnevi Washington preprečil poskus turške vojske, da bi »osvobodila« sirsko mesto Manbidž v bližini turške meje, ki je bilo v rokah kurdskih upornikov. Njegov šef, premier Binali Yıldırım je zahteval, da mora vse teroristične skupine iz regije odstraniti »trilateralni mehanizem«, in v torek so svetovno javnost že presenetili vrhovni poveljniki Rusije, Turčije in ZDA, Valerij Gerasimov, Hulusi Akar in Joseph Dunford, ki so se zbrali na zaupnih pogovorih v turškem mestu Antalija. Ruski viri so kasneje poročali, da je na pogovorih Rusija odigrala vlogo posrednika med dvema članicama Nata, ameriška agencija Bloomberg pa je srečanje pospremila s komentarjem: »ZDA in Rusija sta prvič v sirski vojni združili moči - proti državi, ki jo obe imenujeta zaveznica: Turčiji«.













