V Stockholmu in Oslu danes podelitev Nobelovih nagrad

V Stockholmu so danes tradicionalno ob obletnici smrti izumitelja Alfreda Nobela slovesno podelili Nobelove nagrade za fiziko, kemijo, medicino, literaturo in ekonomijo. Nobelovo nagrado za mir, ki jo je letos prejela mednarodna kampanja za jedrsko razoroževanje ICAN, so podelili v Oslu. Prestižno nagrado sta prevzeli izvršna direktorica ICAN Beatrice Fihn in Japonka Setsuko Thurlow, ki je leta 1945 preživela napad z atomsko bombo na Hirošimo.

Fihnova je v govoru na slovesnosti v mestni hiši v Oslu poudarila, da je norost, da smo dopustili, da nam vlada to orožje. Opozorila je, da je danes na svetu več jedrskega orožja in več držav, ki ga poseduje, kot v času hladne vojne.

»Danes se soočamo z veliko več državami, oboroženimi z jedrskim orožjem, teroristi in kibernetskim vojskovanjem. Zaradi vsega tega smo manj varni,« je dejala.

V svojem nastopu je nagovorila vsako jedrsko silo posebej: »ZDA so izbrale svobodo pred strahom. Rusija je izbrala razorožitev pred uničenjem. Velika Britanija je izbrala vladavino prava pred zatiranjem. Francija je izbrala človekove pravice pred terorjem. Kitajska je izbrala razum pred nesmiselnostjo. Indija je izbrala pamet pred nespametnostjo. Pakistan je izbral logiko pred apokalipso. Izrael je izbral zdravo pamet pred izbrisom. Severna Koreja je izbrala modrost pred razsulom.«

ICAN je Nobelovo nagrado prejel za »prizadevanja za osveščanje o katastrofalnih humanitarnih posledicah uporabe jedrskega orožja«. ICAN s sedežem v Ženevi sestavlja skupnost nevladnih organizacij iz okoli sto držav. V zadnjem desetletju opozarja na nevarnost jedrskega orožja in si prizadeva za njegovo globalno prepoved. Pomembno zmago je kampanja zabeležila julija, ko so Združeni narodi sprejeli nov sporazum o prepovedi jedrskega orožja.

Veleposlaniki več jedrskih velesil so sicer sporočili, da bodo bojkotirali letošnjo podelitev Nobelove nagrade za mir. Vse jedrske velesile, na svetu naj bi jih bilo devet, namreč niso podprle omenjenega sporazuma. ZDA, Velika Britanija in Francija bodo tako na letošnjo podelitev Nobelove nagrade za mir v Oslo poslale zgolj nižje predstavnike. Med jedrskimi silami, ki bodo na podelitev poslale veleposlanike, sta zgolj Rusija in Izrael, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočil iz norveškega Nobelovega odbora.

Članice zveze Nato, med njimi tudi Slovenija, prav tako niso podprle omenjenega sporazuma.

Nasprotniki jedrskega oboroževanja so pred norveškim
parlamentom v Oslu postavili tisoč papirnatik žerjavov. Foto Reuters

Medtem, ko so Nobelovo nagrado za mir podelili v Oslu, so ostale Nobelove nagrade podelili v Stockholmu.

Nobelovo nagrado za fiziko so prejeli trije znanstveniki iz ZDA za prvo neposredno potrditev obstoja gravitacijskih valov, in sicer Rainer Weiss, Barry Barish in Kip Thorne.

Nobelovo nagrado za kemijo sta si letos razdelili Švicar Jacques Dubochet, Američan Joachim Frank in Britanec Richard Henderson za razvoj krioelektronske mikroskopije, revolucionarne metode za določanje strukture biomolekul v raztopinah.

Ameriški znanstveniki Jeffrey C. Hall, Michael Rosbash in Michael Young so za odkritja v zvezi s 24-urnim ciklusom aktivnosti organizmov, znanim kot cirkadijski ritem, prejeli Nobelovo nagrado za medicino.

Nobelovo nagrado za literaturo je prejel britanski pisatelj Kazuo Ishiguro, ker je v svojih »izrazito čustveno nabitih delih razkril brezno, ki se skriva pod našo iluzijo povezanosti s svetom«. Velja za enega najbolj priznanih sodobnih avtorjev v angleško pišočem svetu.

Nobelovo nagrado za ekonomijo je prejel ameriški znanstvenik Richard H. Thaler za svoj prispevek k vedenjski ekonomiji.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrilec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Letos so nagrade vredne devet milijonov švedskih kron oz. 931.000 evrov.