Tiskane izdaje
New York – Na izrednem zasedanju varnostnega sveta ZN (VS ZN), ki je v ponedeljek v New Yorku potekal na pobudo Francije, so predstavniki ZN opozarjali pred nevarnostjo ponovitve grozljivega genocida iz Ruande leta 1994 v Burundiju, kjer vre od aprila letos, ko se je predsednik Pierre Nkurunziza v nasprotju z ustavo odločil za tretji mandat.
Nkurunziza je bil nato julija gladko izvoljen s 70 odstotki glasov na volitvah, ki jih je opozicija bojkotirala. Spada v etnično skupino Hutujcev, ki so v Burundiju večina, in Hutujci so leta 1994 v Ruandi pobili skoraj milijon Tutsijev, ki so manjšina tudi v Burundiju.
Visoki komisar za človekove pravice Zeid al Husein je članice varnostnega sveta ZN pozval, naj razmislijo o uvedbi sankcij proti predsedniku Burundija in zahtevajo, naj neha pobijati in zapirati pripadnike opozicije.
Nasilje v Burundiju je od aprila zahtevalo okoli 240 življenj, okrog 200.000 ljudi pa je pobegnilo z domov. Nkurunziza je svojim nasprotnikom dal ultimat, naj do sobote predajo orožje. V soboto je nato v soseske, kjer živijo Tutsiji, poslal policijo, ki je iskala orožje. Izbruhnilo je nasilje.
V ponedeljek so policisti v opozicijskih soseskah prestolnice Bujumbura ubili pet ljudi, umrl pa je tudi en policist v bombnem napadu, ki je ranil dva njegova kolega.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je pozval k takojšnjemu koncu nasilja in varnostne sile Burundija pozval k zadržanosti. Obenem je obsodil sobotni napad policije v baru v prestolnici, v katerem je umrlo sedem ljudi, med njimi lokalni sodelavec ZN.
»Iti na delo«
Husein je VS ZN pozval, naj razišče vse možnosti za ustavitev nasilja, vključno z uvedbo sankcij proti tistim, ki podžigajo nasilje. Na vrhu teh je predsednik državnega senata Reverien Ndikuriyo, ki je pred kratkim zagrozil, da bodo pripadnike opozicije, ki ne bodo predali orožja, izbrisali. »Danes policija strelja v noge, ko pa bo prišel dan, da jih pošljemo na delo, mi ne hodite jokat,« je dejal.
»Iti na delo« je bil izraz, ki so ga Hutujci uporabili pri pobijanju Tutsijev v Ruandi leta 1994. Tudi Burundi je imel svojo dolgo državljansko vojno, ki je od leta 1993 do leta 2006 zahtevala 300.000 življenj.
Pod Nkurunzizo je bil potem do letos mir, dokler se ni odločil, da se bo pustil znova izvoliti z utemeljitvijo, da ustavno določilo dveh mandatov ne velja, ker ga je za prvi mandat na položaj postavil parlament.
Minister Burundija proti sankcijam
Namestnik francoskega veleposlanika pri ZN Alexis Lamek je po zasedanju VS ZN dejal, da je njegova država pripravila osnutek resolucije s pozivom k zavrnitvi nasilja in začetku dialoga. Osnutek izraža pripravljenost za dodatne ukrepe, kot so usmerjene sankcije.
Proti sankcijam se je med sejo VS ZN izrekel zunanji minister Burundija Alain Aime Nyamitwe, ki je po videokonferenci iz domovine dejal, da v državi vlada mir, razen v delih prestolnice, kjer delajo nemir zločinci. Zagotovil je, da sankcije ne bodo učinkovite in so nepotrebne, ker vlada vodi dialog z opozicijo.
Skupine za človekove pravice zahtevajo, naj ZN pošljejo v Burundi policijske enote, britanski veleposlanik Matthew Rycroft pa je v pričakovanju ruske opozicije resoluciji pozval k enotnosti VS ZN. »Spomnimo se, kaj se je zgodilo v tej regiji pred 21 leti v Ruandi,« je dejal.
Tega se spomnijo tudi ZDA, ki so v času administracije predsednika Billa Clintona v VS ZN blokirale napotitev sil za preprečitev genocida. Državni sekretar John Kerry je tokrat že imenoval posebnega odposlanca za Burundi Thomasa Perriella. Kerry je konec tedna govoril po telefonu s predsedujočo Afriški uniji Dlamini Zuma in jo spodbujal, da afriške države najdejo regionalno rešitev krize.
Burundi je druga najrevnejša država na svetu z 10,5 milijona prebivalci, kjer je pričakovana življenjska doba 50 let. Kar 85 odstotkov prebivalstva so Hutujci, le 14 odstotkov pa Tutsiji.
