Tiskane izdaje
Ljubljana – Splošna ugotovitev vseh, ki se ukvarjajo s politiko, je, da je demokracija, tudi v najrazvitejših evropskih državah in na Zahodu, že nekaj časa v zatonu. Raziskav, ki bi to empirično potrjevale, je malo. Ena redkih je tako imenovani transformacijski indeks (BTI).
Vsaki dve leti ga objavi nemška Bertelsmannova fundacija, v študiji več kot 250 ekspertov z vsega sveta preverja stanje demokracije in človekovih pravic, gospodarske razmere in delovanje državnega aparata v 129 državah, nato pa oceni, koliko so se razmere izboljšale oziroma poslabšale.
Zmanipulirane volitve
Ključna ugotovitev letošnje raziskave je, da na svetu, ki ima okoli 7,5 milijarde prebivalcev, po novem že več kot 3,3 milijarde ljudi živi v državah, ki so vodene avtokratsko. Kar je največ, odkar obstaja študija. Na splošno se je v preteklih dveh letih po oceni raziskovalcev povečalo število tako ali drugače manipuliranih volitev, na svetu je vse več državnega nasilja nad prebivalci, povečuje se število populističnih politikov, ki ignorirajo demokratične institucije in dogovarjanja, saj vse stavijo le še na svojo osebno moč, ki naj bi jim jo dajala izvolitev, stopnjujeta se nadzor nad mediji in preganjanje novinarjev, več je načrtnega izrivanja opozicije in političnih nasprotnikov, kar vse vodi v vse hujšo politično nestabilnost in oceno, kot pravijo raziskovalci Bertelsmannove fundacije, da so demokratični načini vladanja na svetu ogrožene, kot že dolgo niso bile.
Vse več avtokratov
Indeks avtoritarnosti (3,3 milijarde prebivalstva sveta, ki mu vladajo avtokrati) je po ugotovitvah raziskave najvišji v zadnjih 14 letih, odkar ga merijo. Med 129 državami v razvoju oziroma v »tranziciji«, ki jih študija redno spremlja in med katere še vedno uvršča tudi tako imenovane nove evropske demokracije, je bilo lani po merilih BTI kar 58 držav (skoraj polovica) vodenih avtokratsko. Tri več kot leta 2016.
Ogrožene tudi demokracije
Ena najšokantnejših ugotovitev letošnje raziskave je bila, da je vse več omejevanja svobode in demokratičnih svoboščin mogoče zaznati tudi v državah, ki so do zdaj veljale za demokratične. Kar 40 vlad, med njimi tudi take v razvitih demokracijah in ne le v tako brezupno revnih in avtokratičnih režimih, kakršna sta Burundi ali Tadžikistan, je v preteklih dveh letih poseglo v pravice, ki jih državljanom zagotavlja pravna država, skoraj 50 vlad pa je svojim državljanom omejilo nekatere politične svoboščine. Razmere so se, največkrat zaradi gospodarskih težav ali nesposobnosti politikov s kompromisi reševati probleme, ki jih povzročata vse večja socialna in tudi gospodarska neenakost prebivalstva, torej krepko poslabšale tudi v razvitem svetu, ki še vedno velja za demokratičnega in kjer v 71 državah še vedno živi večina, 4,2 milijarde svetovnega prebivalstva.
Evropa na udaru
V vsaki četrti od teh 71 demokracij (18 od 71) se je po oceni raziskovalcev zaradi ravnanja politikov v preteklih dveh letih zmanjšala stopnja demokratičnosti institucij in senzibilnost prebivalstva, ko gre za demokratične pravice. Devet od 71 držav je po letu 2015 omejilo nekatere volilne svoboščine, 12 pa jih je celo prepovedalo ali zelo omejilo pravico do svobodnega povezovanja, združevanja in demonstriranja. Ti pojavi so bili resda najizrazitejši v vzhodnoafriških državah, v nekaterih državah vzhodne srednje Evrope, kot jih imenuje študija, v srednjeameriških državah ter na Bližnjem vzhodu. Toda dogajali so se tudi v Evropi, kjer sta bili zaradi vse bolj avtoritarnih voditeljev najbolj na udaru Turčija in Poljska.
Najbrž ni presenetljivo, da študija kot največjega poraženca med demokracijami, ki so se čez noč znašle v »vzvratni prestavi«, na prvo mesto uvršča Turčijo. Država je v zadnjih dveh letih po neuspelem poskusu vojaškega udara proti predsedniku Recepu Tayyipu Erdoğanu zelo nazadovala. Zapiranje opozicije, ustrahovanje medijev, množične čistke in aretacije v armadnem vrhu in državni administraciji, hitra sodišča in celo ustavne spremembe, ki naj bi vse bolj avtoritarnemu predsedniku omogočile še večjo samovoljo in še več neomejene oblasti, so procesi, ki z demokracijo nimajo veliko skupnega.
Izrazito nazadovanje Poljske
Med drugimi demokratičnimi poraženci (glej tabelo) študija navaja države, kot so Uganda, Mozambik, Jemen in Južni Sudan, kjer so razmere zaradi vojn in etničnih konfliktov res katastrofalne, toda že na petem mestu se med demokracijami, ki so v zadnjih dveh letih najbolj nazadovale, znajde naslednja evropska država – Poljska. Vzrok je desna nacionalistična vlada, ki ruši vsa za evropsko pojmovanje demokracije nujna razmerja med različnimi vejami oblasti, s svojimi reformami pravosodja in podrejanjem sodnikov pa je zakuhala celo resen spor med Varšavo in Evropsko unijo.
Slovenija solidna šesta
Naša država se je po merilih BTI (najvišja ocena je 10, najnižja 1) med vsemi merjenimi demokracijami z indeksom 9,25 znašla na solidnem šestem mestu za Urugvajem, Estonijo, Tajvanom, Litvo in Češko. Po oceni politične stabilnosti in trdnosti demokratičnih institucij je bila četrta, na splošno pa so bili njeni indeksi za nekaj desetink boljši kot leta 2016.
