Znotraj EU so čedalje bolj razvidni obrisi »koalicije voljnih«, ki je v spopadanju z begunsko krizo pripravljena poglobiti sodelovanje in narediti več kot druge članice.
Pred rednim decembrskim vrhom EU čez teden dni se bodo na stalnem predstavništvu Avstrije pri EU na ločenem sestanku zbrali voditelji osmih članic. Ob organizatorju sestanka, avstrijskem kanclerju Wernerju Faymannu, bodo na njem še predstavniki Belgije, Finske, Grčije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske in Švedske. Enaka sestava se je zbrala že pred vrhom EU-Turčija 29. novembra. Na sestanku bosta še predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in turški premier Ahmet Davutoğlu. Na Dunaju so glede sestanka redkobesedni. Cilj sestanka držav »ki jih begunska gibanja najbolj prizadenejo, je poiskati jasno linijo tako do Turčije kot tudi do drugih članic EU«. Opozarjajo na tiste članice EU, ki niso pripravljene sodelovati v solidarni rešitvi begunske krize. Zato bi na sestanku »premaknili stvari v pozitivno smer, kajti izzivom bomo kos le skupaj«. Razpravljali bodo o krepitvi sodelovanja s Turčijo in okrepljenem varovanju zunanje meje EU.
Sistem kvot ne deluje
V zvezi z izbiro povabljenih na Dunaju opozarjajo, da so njihovi odnosi s Slovenijo zelo dobri in takšni so ostali tudi med begunsko krizo. Bruseljski viri pri EU pa opozarjajo, da posvetovanja enako mislečih članic potekajo na vseh področjih, denimo nazadnje o davku na finančne transakcije.
Ker bo osem držav razpravljalo o neposredni preselitvi velikega števila beguncev, bi udeležba Slovenije pomenila, da bi za dlje časa sprejela veliko več (več tisoč) beguncev, kot je bilo predvideno doslej. Avstrija se je po navedbah vira odločila za sklic sestanka, ker »ima polno hišo prosilcev za azil« in »poka po šivih«. Je v posebno težkem položaju, ker je za begunce tranzitna in tudi sprejemna država. Tudi v drugih sodelujočih zmanjkuje prostora, Švedska si želi premeščanje beguncev iz nje v druge članice. Poleg tega sistem kvot, po katerem naj bi beguncev iz Italije in Grčije premeščali po članicah, ne deluje, saj je bilo od načrtovanih 160.000 doslej v druge članice premeščenih le 159 ljudi.
Za Nemčijo 300.000 prosilcev
EU je Turčiji, ki gosti 2,2 milijona sirskih beguncev, na vrhu obljubila delitev bremen. K temu naj bi pripomogle članice. Omenjena je bila pred meseci sprejeta shema, po kateri bi EU preselila 20.000 beguncev iz Turčije, Jordanije in Libanona. Delež Slovenije je 207 ljudi. Glede novega preseljevanja se omenjajo veliko večja številka. Naši viri pravijo, da je na mizi število 500.000 in da bi bila Nemčija, ki si želi hiter zagon projekta, pripravljena sprejeti levji delež – 300.000 beguncev. Drugih 200.000 bi bilo razdeljenih med druge v »koaliciji voljnih«.
Delitev begunskega bremena med članicami je z obstojem schengenskega sistema povezala tudi nemška kanclerka Angela Merkel, češ, Uniji je spodletelo pri solidarnosti v schengnu. V zadnjem govoru je v bundestagu opozorila, da solidarnostna delitev beguncev in pripravljenost na stalni mehanizem delitve »ni kar neka malenkost, temveč vprašanje, ali bomo lahko trajno obdržali schengen«. Viri pri EU vztrajno zanikajo, da bi na avstrijskem sestanku razpravljali o mini schengnu: »Kako bi o schengnu govorili brez Španije in Francije? To se sploh ne da!«