Venezuela: 50 dni protestov in 48 smrtnih žrtev

Med smrtnimi žrtvami so tako podporniki ene kot druge strani, pripadniki varnostnih sil in tudi nekaj naključnih mimoidočih.

Objavljeno
22. maj 2017 17.14
TOPSHOT-VENEZUELA-CRISIS-OPPOSITION-PROTEST
Mo. B.
Mo. B.

Venezuela je od 1. aprila vse prej kot mirna in tiha država. Skoraj vsak dan od tam poročajo o množičnih protestih proti predsedniku Nicolásu Maduru, pri tem pa tudi o izgredih, nasilju in vedno novih smrtnih žrtvah.

V soboto, na 50. dan protestov, je s smrtjo 23-letnega Terana Aguilarja število smrtnih žrtev naraslo na 48. Po čudežu je preživel 21-letni Orlando Figuera, ki ga je množica po tem, ko je menda zavpil, da je chávist − nekateri mediji poročajo, da so ga razglasili za tatu in ga zato linčali −, pretepla, zabodla in zažgala.

Maduro je napad na mladega podpornika vlade najostreje obsodil, a je vsaka stran, kot piše Reuters, sposobna videti le nasilje druge strani, medtem ko vztrajno zanika vsakršne napake svojih. Med smrtnimi žrtvami so tako podporniki ene kot druge strani, pripadniki varnostnih sil in tudi nekaj naključnih mimoidočih. V sedmih tednih je moralo pomoč zaradi poškodb, dobljenih na protestih, poiskati nekaj sto ljudi, 2200 je bilo pridržanih, 161 so jih po odločitvi vojaškega sodišča zaprli.

A nič ne kaže, da bi se razmere v državi, ki se je zaradi padca cen nafte znašla v hudi gospodarski krizi, inflacija bo po pričakovanjih letos presegla 700 odstotkov, ljudem pa primanjkuje tudi najosnovnejšega − hrane in zdravil −, kakorkoli umirjale. Zadnji val protestov je sprožila odločitev vrhovnega sodišča, ki je parlamentu, ta je v rokah opozicije, odvzelo del pristojnosti in jih podelilo samo sebi. Čeprav si je pozneje premislilo, si protestniki niso − zahtevajo odstop Madura in predčasne volitve.

Razmere so se dodatno zaostrile po prvem maju, ko je predsednik napovedal sestavo ustavodajne skupščine, ki bi na novo spisala ustavo in določila politični ustroj države. Kot je dejal ob praznovanju 1. maja, bi tako »reformirali to gnilo nacionalno skupščino«, v kateri prevladuje opozicija, ta pa si je postavila za cilj odstavitev Madura. Njihov poskus z referendumom je propadel, v napovedi spremembe ustave pa vidijo poskus Madura, da se izogne volitvam in ostane na oblasti.

Nekatere javnomnenjske raziskave kažejo, da si kar 70 odstotkov Venezuelcev želi odhoda predsednika. A ta vztraja, da bo na položaju ostal vse do oktobra 2018, ko bodo potekale redne volitve oziroma do konca mandata.