Tiskane izdaje
Moskva − Ruski predsednik Vladimir Putin je na tradicionalni novinarski konferenci ob koncu leta dobre tri ure odgovarjal na vpašanja domačih in tujih novinarjev. V moskovskem Svetovnem trgovinskem centru se jih je zbralo skoraj 1400. Domače je zanimala predvsem gospodarska kriza, v kateri se je Rusija znašla po strmem padcu cen nafte, predstavnike tujih medijev pa usoda Sirije, Ukrajine ter prihodnji odnosi med Rusijo in Turčijo po nedavni sestrelitvi ruskega vojaškega letala.
Prav glede Turčije je bil Putin najbolj kategoričen, njegov besednjak pa najbolj sočen. Na vprašanje turškega novinarja, ali za incident morebiti ni zaslužna tretja stran, je dejal, »da ne izključuje, da se je nekdo v Turčiji odločil, da bo Američanom lezel v rit. V vsakem primeru so nas vse postavili v zelo težko situacijo.« Rusija ne vidi možnosti izboljšanje odnosov, vsaj ne s trenutnim turškim vodstvom, ki je po sestrelitvi ruskega letala, »kar je bilo sovražno dejanje« proti Rusiji, takoj letelo v Bruselj, »kjer so Natu jokali, da so jih prizadeli.« Kar se tiče odnosa Zahoda do Turčije je parafraziral izjavo nekdanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana, »da je Samoza resda izmeček, vendar naš izmeček, tako kot so Turki islamisti, vendar naši islamisti«. Dodal je, da bi se ob trenutni islamizaciji Turčije, Atatürk obračal v grobu, Islamska država pa je bila po njegovem oblikovana in uporabljena kot orodje za tihotapljenje nafte iz Sirije in Iraka.
Dejal je, da je turško vodstvo morda pričakovalo, da bo Rusija po sestrelitvi svojega letala preprosto zbežala iz Sirije, vendar »Rusija ni takšna država,« ampak je namesto tega le še okrepila število svojih letal v Siriji, kjer Rusija v nasprotju z namigovanji Zahoda nima namenov po še enem vojaškem oporišču v Latakiji, saj zato, »da bi zadeli določene tarče, ne potrebujejo baze.« Na vprašanje ruskega novinarja, ali bo Rusija v teh kriznih časih zmogla pokriti stroške vojaške operacije v Siriji je dejal, da ne gre za pretirano breme, saj gre za preusmeritev sredstev predvidenih za vojaške vaje ruske vojske. »Ne znam si predstavljati boljših vaj kot so ruske operacije v Siriji,« je poudaril Putin in pojasnil, da bo rusko letalstvo v Siriji aktivno, dokler jih bo potrebovala Svobodna sirska vojska. »Ne bomo bolj sirski kot so sami Sirci,« je dal vedeti, da se bo Rusija iz Sirije umaknila, ko bo tako želelo sirsko vodstvo.
Kar se tiče usode sirskega predsednika Bašarja al Asada je ponovil načelno rusko stališče, da lahko na to vprašanje odgovori izključno sirski narod. »Nikoli se ne bomo strinjali s tem, da bi kdo iz strani ukazoval, kdo je dolžen kje vladati. To ni v skladu z zdravnim smislom in mednarodnim pravom,« je bil odločen Putin. Dodal je, da Rusija podpira oblikovanje resolucije varnostnega sveta Združenih narodov glede Sirije, za kar so iniciativo dale Združene države Amerike in jo je ameriški državni sekretar John Kerry pred kratkim predstavil v Moskvi. »Važno je, da bosta z njo zadovoljni tako sirska oblast kot opozicija. Obe strani bosta morali nekoliko popustiti,« je pozval h kompromisni politični rešitvi, ki je edini možen način za končanje skoraj petletne vojne v Siriji.
Tiskovna konferenca Vladimirja Putina. Foto: Sergei Karpukhin/Reuters
Na vprašanje, kaj pričakuje od novega ameriškega predsednika je dejal, da je Rusija pripravljena delati s katerimkoli predsednikom, ki ga bo izbral ameriški narod in da je nedavni obisk Kerryja pokazal, da se je ameriška stran pripravljeni pomikati v smeri skupnega reševanja konfliktov. »Oni nam neprestano poskušajo govoriti, kaj moramo delati. Mi tega nikoli nismo počeli,« je pod nos vrgel uradnemu Washingtonu. Republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa je označil za »talentirano osebo« in »absolutnega voditelja« ameriške predsedniške tekme.
Kar se tiče Ukrajine je napovedal zaostrovanje gospodarskih odnosov po 1. januarju 2016, saj je uradni Kijev enostransko odstopil od prostotrgovinskega sporazuma z Rusijo, ki je omogočal brezcarinsko poslovanje. Pojasnil je, da Rusija ni nikoli zanikala, da so na vzhodu Ukrajine prisotni Rusi, »ki tam opravljajo določene vojaške naloge,« ni pa rednih enot ruske vojske, pri čemer uradna Moskva vztraja že od začetka konflikta pred dvema letoma. Imenovanje nekdanjega gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija za guvernerja ukrajinskega mesta Odesa je označil za »pljunek v obraz ukrajinskega naroda. Američani Saakašviliji niso dali delavnega dovoljenja, ampak so ga raje poslali v Ukrajino. Gre za našo bratsko republika. Ne naveličam se tega ponavljati,« je iz množiče novinarjev izbral ukrajinskega predstavnika. Kar se tiče Gruzije je Rusija pripravljena na uvedbo brezviznega režima, pa čeprav je za ohladitev odnosov po njegovem kriv izključno uradni Tbilisi.
Domače novinarje skrbi zlasti gospodarska kriza, v kateri se je Rusija znašla zaradi padca cen nafte, ki trenutno znaša samo še 38 dolarjev za sodček, vendar je zagotovil, da so po zaslugi protikriznih ukrepov razmere že uspeli stabilizirati. »Vlada v naslednjem letu pričakuje 0,70 odstotno rast, leta 2018 pa 2,4 odstotno, « je dejal, da vlada sicer dela efektivno, vendar je vedno mogoče delati še bolje.
Na vprašanje v zvezi s Katerino Tihonovo, njegovi domnevni hčreki, ki na Moskovski državni univerzi (MGU) upravlja z fondom v višini kar 1,7 milijard dolarjev, ni ne zanikal, ne potrdil, da gre za njegovo hčerko. »Moje hčerke nikoli niso živele pod žarometom. Ne ukvarjajo se niti z biznisom niti s politiko. Vedno znova prebiram, da se šolajo in živijo v tujini. Ni res. Vedno so se šolale in živele v Rusiji,« je poudaril, da je zasebno življenje vedno držal zase. V ruskih medijih trenutno veliko prahu dviga tudi zgodba Artjoma Čajke, sina ruskega generalnega državnega tožilca Jurija Čajke, ki ga obtožujejo povezav z mafijo. »Ruske oblasti so se dolžne odzvati na medijska poročila o korupciji med visokimi uradniki. Treba je ugotoviti, ali so njegovi otroci kršili zakon in če gre za konflikt interesov,« je poudaril prvi mož Ruske federacije. V svojem 11. pogovoru z novinarji je odgovoril na 23. vprašanj, kar je precej manj kot na preteklih novinarskih maratonih.
