Tiskane izdaje
Vrh v Abidžanu bo tako z vidika EU kot afriških držav eden izmed najpomembnejših političnih dogodkov leta. Obe strani upata, da bo prelomnica v njunih odnosih, ki desetletje po sprejetju skupne strategije razvoja kličejo po spremembi.
Predstavniki evropske komisije so v zadnjih dneh opisali vrh kot priložnost za krepitev vezi med EU in afriškimi državami ter poudarili, da imata obe strani velik interes za vzpostavitev širšega političnega zavezništva na različnih področjih. Srečanje, ki se ga bo udeležilo 83 voditeljev afriških in evropskih držav, bo sestavljeno iz štirih tematskih sklopov, ki bodo pokrivali področja političnega upravljanja, gospodarskega razvoja, miru in varnosti ter migracij. Osrednja tema vrha bo »vlaganje v mlade za trajnostno prihodnost«.
»Nočemo govoriti zgolj o migracijah,« je pred vrhom poudaril neimenovani visoki predstavnik evropske komisije. Enako željo je med pogovorom s skupino novinarjev v Bruslju izrazil evropski komisar za mednarodno sodelovanje in razvoj Neven Mimica. »Naši odnosi z Afriko so tako kompleksni in prepleteni, da iz njih ni mogoče izluščiti zgolj ene teme,« je poudaril komisar. »Migracije so zelo visoko na agendi, toda kljub temu upam, da se bomo pogovarjali tudi o drugih vidikih sodelovanja.«
Voditelji EU in afriških držav so nazadnje imeli tako obsežno srečanje novembra 2015 na Malti, na vrhu, ki je bil v celoti posvečen migracijam. Od takrat se tej temi ne morejo več izogniti. Tudi osrednja tema letošnjega vrha se neposredno nanaša na spoprijemanje z vzroki za množično izseljevanje ljudi iz nekaterih afriških držav. Afrika velja za najmlajšo celino na svetu, kjer je več kot 70 odstotkov prebivalstva mlajšega od 30 let. Večina tistih, ki odidejo na nevarno pot v Evropo, to stori iz ekonomskih razlogov. »Vlaganje v mlade je ključ za omejitev migracij,« je prepričan komisar Mimica.
S tem se strinja tudi nasprotna stran. Spodbujanja investicij in gospodarskega razvoja, ki bi povečal število delovnih mest in odpravil vsaj nekatere vzroke za izseljevanje mladih ljudi, si želi mnogo afriških držav.
Migranti v enem do spornih libijskih centrov za pridržanje. Foto: AFP/Issouf Sanogo
Nova priložnost
Evropska stran je pred vrhom priznala, da Afriki v letih pred izbruhom migrantske krize ni namenila pozornosti, ki bi si jo zaslužila. Predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani je v odmevnem govoru pred dnevi ostro kritiziral dosedanji »neenoten« evropski pristop k reševanju vprašanj, povezanih z razvojem sosednje celine. »Posamezne države so tekmovale med seboj pri ščitenju svojih interesov in agend. Rezultat tega je bila pot, tlakovana z dobrimi namerami, a tudi mnogo zamujenimi priložnostmi,« je dejal Tajani. »Na prihodnost Afrike nismo mogli vplivati ne v političnem ne ekonomskem smislu.«
Desetletje po sprejetju skupne strategije, v kateri sta evropska in afriška stran podprli vzpostavitev bolj enakovrednega medsebojnega partnerstva, bo EU dobila novo priložnost, da popravi pretekle napake. Njeni odnosi z Afriko dobivajo vse bolj dinamično in kompleksno podobo. Ne le zaradi migracij, temveč tudi zaradi naraščanja gospodarskega sodelovanja in afriškega vpliva v svetu.
Po besedah upokojenega britanskega diplomata in nekdanjega veleposlanika Boba Dewarja odnose med celinama opredeljujejo tako »problemi« kot »priložnosti«. Obvladovanje množičnih migracij je resda na vrhu seznama prioritet večine evropskih vlad, toda prihodnost odnosov z Afriko je po njegovem treba razumeti predvsem v kontekstu skupnih dolgoročnih izzivov: varnosti, gospodarskega razvoja, ustvarjanja delovnih mest, podnebnih sprememb itd. Te bodo močno vplivale na prihodnost, navsezadnje bodo od njih odvisni tudi nadaljnji migracijski trendi.
Tako Evropa kot Afrika se nenehno spreminjata, s čimer se spreminja tudi način, kako dojemata druga drugo. Evropa je prerasla odnos donator–prejemnik in gleda na Afriko kot na partnerja, je prepričan Dewar. Sodelovanje, od katerega imata koristi obe, je zato več kot smiselno. Vrh v Abidžanu bo pokazal, kako globoko segajo njuni skupni interesi.
