Vodstvo mimo volje ljudstva

Na začetku tedna so predstavniki ameriškega ljudstva, ki morajo jeseni sprejeti ali zavrniti­ mednarodni jedrski dogovor z Iranom, prejeli poziv kake tretjine rabinov v državi, naj podprejo sporazum.

Proti dogovoru, ki je postal tudi tema predsedniške predvolilne kampanje, je večina ameriških proizraelskih organizacij in lobijev, čeprav so javnomnenjske raziskave pokazale, da ga večina (verujočih in neverujočih) Judov v ZDA ­podpira.

»Za judovski narod je stremljenje k miru osnovna verska dolžnost,« je zapisalo 340 ameriških rabinov v uvodu pisma, ki so ga poslali kongresnikom. V njem odločno podpirajo iranski jedrski sporazum, predstavnike ljudstva pa svarijo, da bi njegova zavrnitev »končala mednarodni režim sankcij in omogočila Iranu, da v dveh do treh mesecih izdela jedrsko bombo«. Usoda sporazuma v kongresu je negotova, saj nima nasprotnikov le med republikanci, ampak mu nasprotujejo tudi nekateri demokrati, ki so odvisni od finančne podpore judovskih lobijev. Politiki, ki se spopadajo v boju za uradnega kandidata republikanske stranke na predsedniških volitvah naslednje leto, kar tekmujejo, kdo bo bolj goreče nasprotoval iranskemu dogovoru.

»Zelo sem dober pri pregledovanju pogodb,« je izjavil med ljudstvom še vedno najbolj priljubljen Donald Trump, ki je sporazum razglasil za »jedrski holokavst«. Podobno zgodovinsko prispodobo je uporabil njegov tekmec Mike Huckabee, ki se zdaj odpravlja v Izrael zbirat finančno podporo za kampanjo. Po njegovih besedah ameriški predsednik Barack Obama s sporazumom naganja Jude proti »vratom v peč«.

Niti Huckabee, čigar osnovni poklic je južnobaptistični pastor, niti prezbiterijanec Trump, čigar hči Ivana je konvertirala v judaizem, nista Juda. Toda njune skrajno ostre izjave so skladne s sicer bolj umirjenimi »politično korektnimi« stališči, ki jih izražajo najpomembnejše judovske organizacije v ZDA. Te bodo za propagando proti sporazumu porabile okoli 20 milijonov dolarjev. V najvplivnejši med vsemi »nevladnimi organizacijami« v državi, proizraelskem lobiju Aipac, menijo, da bo sporazum »Iranu prej omogočil kot preprečil dostop do jedrskega orožja« ter »utrdil in okrepil vodilnega državnega podpornika terorizma«. Podobno so v Ameriškem judovskem odboru prepričani, da je dogovor le začasno zamrznil iransko jedrsko oboroževanje, kar so v organizaciji Anti Defamation League povedali z besedami, da je to zgolj »premor, ne pa konec iranskih jedrskih ­prizadevanj«.

Raziskava revije Jewish Journal

Od pomembnih judovskih organizacij podpira iranski sporazum le »alternativna« J Street, v kateri so se združili mlajši in liberalnejši predstavniki tega ljudstva, a so jih drugi izobčili in jih lani niso hoteli sprejeti v krovno organizacijo. Toda glede vprašanja iranskega dogovora judovski »voditelji« ne govorijo v imenu večine ameriških Judov, sta pred kratkim v gostujočem komentarju za ameriški časnik Washington Post zapisala profesor novinarstva in sociologije Todd Gitlin in njegov kolega Steven M. Cohen, ki poučuje judovsko socialno politiko. Svojo trditev sta podkrepila z izsledki prve javnomnenjske raziskave na to temo, ki je vključevala tudi neverujoče ameriške Jude in jo je Cohen julija naredil za revijo Jewish Journal.

Od vseh vprašanih Judov jih je tri četrtine odgovorilo, da o sporazumu vedo dovolj, da bodo odgovorili na vprašanje, toda od dovolj poučenih jih je kar 63 odstotkov dejalo, da ga podpirajo. Ko so isto vprašanje naslovili na druge Američane, jih je bilo le 52 odstotkov dovolj poučenih za odgovarjanje, med temi pa jih je le 54 odstotkov podprlo iranski sporazum. Kot glavni razlog za takšno odtujenost judovskega »vodstva« avtorja navajata dejstvo, da je v te organizacije in lobije včlanjenih le 18 odstotkov ameriških Judov, a da so to hkrati daleč najvplivnejši, najbogatejši, najbolj republikanski in najmanj liberalni predstavniki naroda.