Tiskane izdaje
Spopad s Severno Korejo bi bil »verjetno najhujša vrsta boja v življenju večine ljudi«, je v nedeljo opozoril ameriški minister za obrambo James Mattis v intervjuju za ameriško televizijo CBS News. Le nekaj ur pozneje je iz baze v bližini Vonsana, mesta na vzhodni severnokorejski obali, poletela še ena raketa.
Posodobljeno raketo serije scud podaljšanega dometa z oznako Scud-ER so izstrelili v ponedeljek zjutraj okoli pol šestih. Dosegla je višino 120 kilometrov in preletela razdaljo okoli 450 kilometrov. Raketa je nato padla v morje znotraj izključno gospodarskega območja Japonske. Premier Šinzo Abe je zagrozil s »konkretno akcijo« skupaj z ZDA. Ponovil je, da je bilo vprašanje Severne Koreje tudi na vrhu kluba G7 zadnji konec tedna označeno za »najpomembnejšo prednostno nalogo mednarodne skupnosti«.
Na najnovejši raketni preizkus sta se odzvali tudi Kitajska in Rusija. Čeprav sta ga obe sili obsodili, sta tako Peking kot Moskva spet pozvala k zadržanosti. Tako bi se izognili oboroženi intervenciji na Korejskem polotoku ter morda obnovili dialog.
»Če se (stanje) spremeni v bitko in če ne bomo mogli tega rešiti z diplomatskimi sredstvi, bi imeli na koncu katastrofalno vojno,« je opozoril Mattis. Ostalo pa je nejasno, ali severnokorejski vodja Kim Džong Un ne verjame, da se to lahko res zgodi oziroma ali se na to možnost celo pripravlja.
Vadili raketiranje ameriških baz na Japonskem?
Južnokorejski strokovnjaki še vedno analizirajo, kaj je bilo v ponedeljek preizkušeno. Čeprav je šlo za raketo kratkega dosega, pa lahko spremenjeni scud iz sovjetske dobe zdaj poleti tudi do tisoč kilometrov. Pot rakete kaže na to, da je severnokorejska vojska morda vadila raketiranje ameriških baz na japonskih tleh. V tem primeru bi lahko bila hipotetična tarča letalska baza ameriških marincev Ivakuni v prefekturi Jamaguči.
»Možnosti so številne,« je komentiral Kim Dong Jub, vojaški strokovnjak z univerze Kjungnam v Seulu. »Morda je to bil preizkus drugačnega tipa motorja ali pa so hoteli ugotoviti, kako zanesljiv je glavni motor, ki poganja prvo fazo medcelinske rakete.« Čeprav je v zrak poletel relativno majhen izstrelek, obstaja možnost, da so preizkušali nove zmožnosti pri gradnji večje rakete, ki bi lahko zadela večino ciljev na ameriških tleh.
Odkar je ameriški predsednik Donald Trump na twitterju obljubil, da se »ne bo zgodilo«, da bi Severna Koreja izstrelila medcelinsko raketo, je Kim Džong Un temu cilju vse bliže. Samo letos je osebno zaukazal devet preizkusov, med katerimi je bilo izstreljenih 12 raket. Medtem ko se za izstrelitev ene rakete ne ve, ali je bila uspešna ali ne, je za sedem gotovo, da so bile izvedene tako, kot so si zamislili. Štiri izstrelitve so se končale neuspešno. A pomembneje je to, kar so pokazali uspešni preizkusi.
Prvi letošnji preizkus je bil opravljen 11. februarja, ko so izstrelili novo raketo zemlja-zemlja vrste KN-15 (kar je mednarodna oznaka za pukguksong-2) na trdo gorivo. Raketa je preletela okoli 500 kilometrov in padla v Japonsko morje. Severnokorejska tiskovna agencija KCNA je ponosno objavila, da je bila ob tej priložnosti preizkušena tudi tehnologija »hladne izstrelitve«. To pomeni, da je raketo z izstrelitvene rampe vzdignil stisnjen plin, kar omogoča, da se motor prižge šele visoko v zraku.
Na začetku marca so izstrelili pet raket srednjega dosega iz serije Scud. Štiri so preletele okoli tisoč kilometrov in dosegle japonsko izključno gospodarsko območje. Peta raketa se je zrušila takoj po izstrelitvi. Konec istega meseca je bila s premične rampe v Vonsanu izstreljena raketa, ki je eksplodirala nekaj sekund po izstrelitvi. Ne ve se, za katero vrsto rakete gre.
Na začetku aprila je Severna Koreja poslala pozdrav ameriškemu predsedniku Trumpu in kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu. Tik pred njunim prvim srečanjem v letovišču Mar-a-Lago je izstrelila raketo vrste KN-17, za katero se ne ve, ali je po kratkem letu padla na zemljo zaradi okvare motorja ali pa so jo namenoma programirali, da pravočasno strmoglavi v morje, še preden bi utegnila postati tema, okoli katere se lahko državnika popolnoma uskladita.
Še ena raketa KN-17 je poletela 15. aprila iz baze v mestu Simpo, a je eksplodirala takoj po izstrelitvi.
Izdelava nosilke atomskih konic
Medtem ko je bil april mesec Kimovih raketnih neuspehov, saj se je še en preizkus končal z razpadom rakete v zraku, se je maja pokazal nedvomni napredek severnokorejskih raketnih znanstvenikov, ki so dobili nalogo, da razvijejo najmočnejšo in najnatančnejšo nosilko atomskih konic.
Balistični izstrelek Hwasong-12 je bil izstreljen 14. maja iz baze v bližini mesta Kusong. Preletel je okoli 700 kilometrov ter padel v Japonsko morje, le okoli sto kilometrov od ruske meje. Tehnološki preboj je bila dosežena višina okoli dva tisoč kilometrov, od koder se je raketa nepoškodovana vrnila v Zemljino atmosfero.
Zadnji konec tedna je bila uspešno preizkušena raketa, ki je preletela 500 kilometrov. Severna Koreja je potrdila, da je pripravljena na množično proizvodnjo raket srednjega dometa, ki bi bile sposobne zadeti ameriške baze na japonskih tleh.
Vse to kaže na stopnjo Kim Džong Unovih vojaških ambicij. V le petih letih na oblasti je izstrelil petkrat več raket, kot jih je bilo izstreljenih v vsej 17-letni vladavini njegovega očeta Kim Džong Ila, ki je leta 2006 začel uresničevati jedrski program, oziroma njegovega deda Kim Il Sunga, ki je leta 1984 začel razvijati raketni program.
Proti Korejskemu polotoku že tretja ameriška letalonosilka
Na vprašanje, ali je Severna Koreja pod tretjim Kimom že prestopila črto jedrske varnosti, odgovarjajo vojaški strokovnjaki pritrdilno. Povratek rakete iz vesoljskih višin v atmosfero so namreč imeli dolgo za največjo oviro v severnokorejskem raketnem pohodu na Ameriko. Čeprav strokovnjaki menijo, da bodo potrebna še okoli tri leta razvoja za uporabo te tehnologije na medcelinskih raketah, pa potek nalog, določenih ob vsakem od poskusnih izstrelitev, kaže zelo očitno na to, da imajo Kim Džong Unovi raketni znanstveniki izdelane različne faze programa, pred sabo pa jasen cilj ter dovolj finančnih sredstev in tehnoloških virov za uresničitev tega cilja.
Kimov raketni programom podpirajo prvenstveno severnokorejski znanstveniki, ki jih vodja drži ob sebi in z njimi neposredno komunicira, brez zapletenih birokratskih kanalov. Uporabljajo vse znanje, ki so ga desetletja zbirali od Kitajske in Rusije in ki ga je zdaj dovolj za nadaljnje samostojne korake. Čeprav dve veliki zaveznici ne podpirata več severnokorejskega raketnega programa, je dovolj že to, da preprečujeta najbolj drastične sankcije in vojaško posredovanje.
Za zdaj. Proti Korejskemu polotoku bo kmalu zaplula tretja ameriška letalonosilka.
