Tiskane izdaje
Rusija je šokirana nad »histerično reakcijo« evropskih diplomatov na seznam 89 evropskih politikov, ki so v Rusiji »persone non grate«. Pravijo, da so se celo v manjšem obsegu odzvali na podobni črni spisek Evropske unije. Na ruskem črnem seznamu ni predstavnikov Slovenije.
Na ruskem seznamu, ki so ga prvi objavili finski mediji, prevladujejo poslanci Evropskega parlamenta, nekaj pa je tudi predstavnikov zakonodajnih organov držav članic Evropske unije, visoki predstavniki zveze Nato ter varnostnoobveščevalnih služb. Prevladujejo politiki iz najbolj »rusofobnih držav,« med katere v Moskvi uvrščajo baltsko trojko, Poljsko, Švedsko in Veliko Britanijo, na seznamu pa je tudi kar osem nemških ter trije nizozemski politiki, ki so Rusiji pripisali krivdo za strmoglavljenje potniškega letala nad Ukrajino, še preden se je sploh začela uradna preiskava.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je poudaril, da seznam sploh ne bi smel priti v medije, saj so ga Evropski uniji na njeno prošnjo predali na zaupni osnovi. »Evropska unija običajno ne komentira zaupnih dokumentov, tokrat pa je to storila z veseljem, zato gre tudi za kršitev etničnih standardov,« je bil kritičen Lavrov.
Predsednik francoske narodne skupščine Claude Bartalon je že zagrozil z odpovedjo obiska poslancev francoskega parlamenta v Moskvi 18. junija, če z ruskega črnega seznama ne bodo odstranili Bruna Le Rouxa, ki vodi parlamentarno frakcijo vladajoče Socialistične stranke.
Namestnica direktorja za informacije in tisk na ruskem ministrstvu za zunanje zadeve Marija Zaharova poudarja, da je uradna Moskva že leta 2014 – ko je Zahod začel s politiko sankcij in črnih spiskov, ki niso bili odobreni s strani VS OZN – preko vseh kanalov opozarjala, da omenjena politika nikoli ne bo obrodila pozitivnih rezultatov in da bo Rusija odgovorila z recipročnim seznamom. Slednji ni bil javen, so se pa lahko vsi zainteresirani z njimi seznanili pri pristojnih organih.
»Resnici na ljubo moram povedati, da me je nemoralnost naših partnerjev že zdavnaj nehala presenečati. Zdaj nas je šokirala razsežnost te nemoralnosti. Ko smo se poglabljali v protiruske fobije različnih evropskih politikov, so ti zelo emocionalno opravičevali svoje spiske. Med drugim so govorili, da bomo že prilezli nazaj v njihov objem. Nihče ne bo nikamor prilezel, saj nam to tako genetsko kot zgodovinsko prepričujejo krila,« je Zaharova dala vedeti, da se Rusija ne bo uklonila, saj je preveč ponosna za kaj takega. Zaradi njenega odločnega nastopa jo že primerjajo z Jen Psaki, tiskovno predtavnico na ameriškem State departmentu.
Polivanje z blatom
V Bruslju so ruski ukrep označili za »povsem arbitraren in neupravičen, še posebej v luči pomanjkanja nadaljnih pojasnil in transparentnosti,« s podobnimi izjavami pa se je odzvala tudi diplomacija Poljske, Latvije, Velike Britanije ter drugih držav, čigar državljani so vključeni na ruski črni seznam.
Nekateri zahodni mediji, med njimi Forbes, opozarjajo, da utegnejo proti Rusiji zaradi seznama uvesti nove sankcije. Glavni urednik časnika Risi – problemi nacionalne stretegije Aždar Krutov opozarja, da so bili evropski politiki do zadnjega prepričani, da lahko Rusijo po mili volji polivajo z blatom, niso pa računali, »da nismo pripravljeni biti malčki za pretepanje«. Izjave nekaterih evropskih politikov, »da so ponosni, ker so na ruskem črnem seznamu« je označil za otročje obnašanje tekmecev, »ki verjamejo, da lahko samo oni postavljajo pravila, po katerih so dolžni živeti vsi ostali.«
Brez prekinitve dialoga
Krutov izpostavlja, da so na ruskem črnem seznamu pretežno poslanci evropskega parlamenta, ki ne odločajo o ničemer, kar pomeni, da Rusija ne prekinja dialoga z Evropsko unijo, ter da ruski seznam za razliko od evropskih, ameriških in kanadskih črnih spiskov ne vključuje možnosti zasega premoženja, kar je doletelo ruskega poslovneža Arkadija Rotenberga, delničarja banke Rossija Jurija Kovalčuka in poslovneža Konstantina Malofjejeva, ki so na evropskem črnem spisku ne glede na to, da niso imeli nobene besede pri anektiranju Krima. To je bil uradni povod za evropske in ameriške sankcije in črne spiske, ki so precej širši in vključujejo ruske poslovneže in vodilne politike, med katerimi pa ni liberalcev kot sta Arkadij Dvorkovič in Elvira Niubulina.
»Nobenega dvoma ni, da tudi s pomočjo spiskov želijo zrušiti Putinov režim. Razmišljajo, da je treba vnesti razkol v rusko politično elito in Putinu odvzeti podporo gospodarske elite. Sledijo evropski, ne pa ruski mentaliteti. Ne razumejo, da večji kot je pritisk, bolj bomo podpirali svojega voditelja,« je prepričan Krutov. »Evropejci vse delajo za javnost. Naredili so napačno potezo. Ker tega ne morejo priznati, se kljub slabi potezi nasmihajo,« na portalu Svobodna Pressa sklenejo v članku z naslovom Zbor užaljenih evropskih dečkov.
