Tiskane izdaje
Pred kongresnimi volitvami leta 2006 so republikanci nadzirali 55 sedežev v stočlanskem zgornjem domu kongresa (toliko kot zdaj demokrati), pri čemer so jih na volitvah morali obraniti 15 (senatorji imajo šestletni mandat, vsaki dve leti pa potekajo volitve tretjine senatorjev). Vmesno izbiranje poslancev in senatorjev je vedno veliko težavnejše za stranko, ki ima predsednika v Beli hiši, pred osmimi leti pa je kandidatom visel za vratom mlinski kamen v podobi Georgea Busha mlajšega.
Demokrati so njegovo nepriljubljenost med volivci (podpiralo ga je le 37 odstotkov Američanov) preoblikovali v preprosto geslo – če ne marate predsednika, glasujte proti kandidatom, ki podpirajo njegovo politiko. Čeprav se je Bush skoraj povsem umaknil iz predvolilnega boja, to ni pomagalo in senatna tehtnica se je takrat na novembrski volilni torek nagnila k levici.
Podobna slika se riše letos, podpora predsedniku Baracku Obami na ravni ZDA je pri dobrih 43 odstotkih, toda v ključnih državah je zdrsnila precej pod 40 odstotkov. Republikanci to uporabljajo kot eno glavnih orožij za nagovarjanje volivcev.
Zato je David Axelrod, nekdanji svetovalec Obame in eden od soustvarjalcev njegovih volilnih zmag, v nedeljo dejal, da je predsednik naredil strateško napako, ker je označil volitve za referendum o svojih politikah. »Mojega imena ni na glasovalnih lističih, je pa zato na njih vsaka od mojih politik,« je Obama oznanil v četrtek. Republikanci so nemudoma pograbili izjavo in naredili kopico oglasov, v katerih kandidate levice v posameznih državah povezujejo s predsednikom.
Boj za Jug
Usoda demokratske večine je trenutno v rokah njihovih petih senatorjev, ki v za zdaj še neodločenih bojih branijo svoje stolčke. Mark Pryor iz Arkansasa, Mark Begich z Aljaske, Mark Udall iz Kolorada, Mary Landrieu iz Louisiane in Kay Hagan iz Severne Karoline prihajajo iz držav, ki na predsedniških volitvah v najboljšem primeru za demokrate nihajo med desnico in levico, v najslabšem so trdno na strani republikancev. Vsa peterica se je zadnje mesece na vse kriplje izmikala negativni energiji iz Washingtona in trudila pokazati, da glas zanje ni nujno glas za Obamo.
Po mnenju senatorke Landrieujeve je predsednikova energetska politika (omejevanje kurjenja premoga) »preprosto napačna«. Senatorka Haganova je ostro napadla ravnanje vlade z veterani, Michelle Nunn, ki poskuša v južnjaško konservativni Georgii ogroziti ponovno izvolitev republikanskega senatorja, pa noče sporočiti, ali bi v senatu podprla kronski dosežek predsednika, razvpito reformo zdravstvenega zavarovanja Obamacare. Ni naključje, da večina odločilnih bojev poteka na jugu in da bo ta ob izgubi senatnih sedežev levice dokončno postal trdnjava republikancev.
Demokrati tako predvsem nagovarjajo južnjaške bele volivce, ki so izjemno sumničavi, če že ne odkrito sovražni do prvega temnopoltega predsednika (v ZDA ga trenutno podpira le 31 odstotkov belih volivcev). Toda hkrati morajo ohraniti vez s temnopolto skupnostjo na Jugu in jo prepričati, naj pride na volišča, saj je to edina pot do zmage. »Mobilizirati moramo Obamovo koalicijo [manjšine, ženske in mladi], toda brez Obame,« je težavno nalogo opisal Tharon Johnson, eden od oblikovalcev demokratske kampanje v Georgii.
S kampanjo v cerkvah temnopolto skupnost opozarjajo na prepreke, s katerimi poskuša desnica omejiti volilno udeležbo manjšin. V Georgii si želijo prepovedati predčasno glasovanje v nedeljo (volilni dan v ZDA je na torek po prvem ponedeljku v novembru), ker naj bi demokrati temnopolte po maši z avtobusi vozili na volišča.
Po drugi strani nekateri aktivisti levice menijo, da je bežanje njihovih kandidatov od nepriljubljenega predsednika dvorezen meč. »Demokratske kampanje vodimo, kot da si ne želimo razjeziti volivcev, ki tako ali tako ne bodo glasovali za nas, namesto da bi nagovarjali volivce, ki morda bi,« je dejal Cornell Belcher, strokovnjak za javnomnenjske raziskave, ki je Obami svetoval na predsedniških volitvah.
Demokrati so izvlekli iz rokava skritega aduta predsedniške družine, še vedno priljubljeno prvo damo Michelle Obama, ki zadnje dni vse pogosteje odhaja na volilne shode levice. V petek bo prišla v Des Moines v Iowi podpret demokrata Brucea Braleyja, ki poskuša po upokojitvi dolgoletnega senatorja levice Toma Harkina v rahlo levo nagnjeni zvezni državi ohraniti senatni sedež. Zadnja preračunavanja političnih analitikov namreč državo koruze prav tako omenjajo kot ključno za novembrski razplet.
