Vrh prijateljev sirskega voditelja

Putin je z delegacijo, v kateri sta prva človeka Gazproma in Rosnefta, v Teheranu iskal poslovne priložnosti za svoje gospodarstvo.

Objavljeno
23. november 2015 19.49
Boris Čibej
Boris Čibej

Ostale svetovne sile bi se morale zgledovati po Rusiji, ki se je v Siriji odločno in resno spoprijela z islamsko državo, je pred dnevi izjavil poveljnik iranskih oboroženih sil generalmajor Hasan Firuzabadi. Ruski predsednik in vrhovni poveljnik ruske vojske Vladimir Putin je danes priletel na obisk v Iran, kjer se je z voditeljema države, ajatolo Alijem Hamenejem in predsednikom Hasanom Rohanijem, pogovarjal tudi o reševanju sirske krize.

Ruski voditelj se je prvič po osmih letih v iransko prestolnico odpravil tako zaradi vrha Foruma držav izvoznic zemeljskega plina, ki si neuspešno prizadeva postati »plinski Opec«, kot zaradi pogovorov s svojima gostiteljema, ki »ne bodo enostavni«, kakor so že vnaprej napovedali v ruskem časniku Kommersant saj »Moskva Teheranu ne more raketnih kompleksov S-300 dostaviti tako hitro, kakor bi hotela iranska stran, številni skupni projekti na trgovsko-gospodarskem in energetskem področju pa se soočajo s problemom financiranja«. Putin je že aprila preklical prepoved prodaje ruskih raket zemlja-zrak dolgega dometa Iranu, ki je bila v veljavi od leta 2010, pred dvema tednoma pa so iz ruske državne družbe Rosteh sporočili, da je nova pogodba že podpisana. Posel je vreden okoli milijarde dolarjev, zapleta pa se, ker v Teheranu večino pošiljke pričakujejo že do konca tekočega leta, kakor je povedal iranski obrambni minister Hosein Dehgan, novinarjem ruskega dnevnika pa so njihovi zaupni domači orožarski viri priznali, da sistemov S-300 pred sredino leta 2017 v Iran ne bo mogoče dostaviti, »čeprav smo slišali njihove želje in se bomo potrudili delo končati nemara že v letu 2016«.

Blokada razprav o Asadovi usodi

Tako kot številni svetovni voditelji, ki so po odpravi mednarodnih sankcij proti Iranu obiskali to državo, je tudi Putin z delegacijo, v kateri sta prva človeka Gazproma in Rosnefta, Aleksej Miler in Igor Sečin, v Teheranu iskal poslovne priložnosti za svoje gospodarstvo. Trgovinska menjava med državama je lani znašala le 1,68 milijarde dolarjev, a v Moskvi pričakujejo, da bodo že v naslednjih treh letih z Iranom sklenili za štiri milijarde dolarjev, v naslednjem desetletju pa za 20 milijard dolarjev novih poslov, je za agencijo Bloomberg povedal podpredsednik ruske vlade Dmitrij Rogozin.

Ruski predsednik se med obiskom v Teheranu ni izognil sirski krizi in boju proti tamkajšnjim teroristom, v katerega se je vključila tudi Rusija. Na današnjem srečanju z ajatolo Hamenejem, je ponovil, da bodo o tem, kdo jih bo v prihodnosti vodil, odločali Sirci sami. Iran in Rusija veljata za največja mednarodna podpornika sirskega predsednika Bašarja al Asada. Namestnik iranskega zunanjega ministra Hosein Amir Abdolahian je pred dnevi razkril, da je na zadnjih mednarodnih pogajanjih o rešitvi sirske krize na Dunaju njegova država zablokirala razpravo o Asadovi usodi. Po njegovih besedah bo v Siriji »v kakršnem že koli končnem političnem procesu vsak imel pravico, da kandidira za voditelja države, tudi Bašar al Asad, a sirsko ljudstvo je tisto, ki bo o tem odločalo«. Tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov je še prejšnji teden ponovil uradno zavračanje Moskve, da bi zahtevo oziroma pogoj o odhodu Asada z oblasti uvrstili na pogajanja o sirski krizi.

Sejanje razdora

V ZDA so se prejšnji teden pojavile novice, da si Washington ter njegove evropske in arabske zaveznice prizadevajo zasejati razdor v rusko-iranskem partnerstvu, ki je doslej podpiralo in ohranjalo Asadov režim, zdaj pa se na Zahodu nadejajo, da jim bo z diplomacijo uspelo omehčati togi odnos Kremlja do odhoda sirskega voditelja. »Pri vprašanju prihodnosti Sirije se napetosti med Rusijo in Iranom povečujejo,« je časnikarjem dnevnika Wall Street Journal prišepnil dobro obveščeni, a kot običajno neimenovani visoki ameriški diplomat. Tudi britanski zunanji minister Phillip Hammond je pred nedavnim dejal, da »je po našem mnenju nekaj napetosti med Rusi in Iranci«, po mnenju zahodnih diplomatov pa je vzrok v tem, ker se v Teheranu bojijo, da bo rusko vojaško posredovanje v Siriji zmanjšalo njihov vpliv v Damasku. Po informacijah ameriškega poslovnega časnika je Putin na srečanjih z voditelji Saudske Arabije, Združenih arabskih emiratov in Izraela, ki so bili pred kratkim vsi pri njem na uradnih obiskih, te presenetil z izjavami, da si bo Rusija prizadevala omejiti vpliv Irana in Hezbolaha v Siriji.