Tiskane izdaje
Cardiff − Zveza Nato je na današnjem drugem in hkrati zadnjem dnevu vrha potrdila akcijski načrt pripravljenosti za okrepitev kolektivne obrambe, piše Slovenska tiskovna agencija. Zavezništvo bo v okviru sil za hitro posredovanje (NRF) vzpostavilo bojno konico z več tisoč vojaki za izjemno hitro posredovanje v samo nekaj dneh, je danes napovedal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen.
Kot je dejal, bo ta odločitev, ki bo okrepila obrambne zmogljivosti Nata, poslala jasen znak potencialnemu agresorju, da se bo soočil s celotnim zavezništvom, če bo napadel enega člana. »Nato ščiti vse zaveznike ves čas,« je poudaril Rasmussen. Nato bo svojo prisotnost z rotacijami sil vidno okrepil tudi na vzhodu zavezništva, je še napovedal generalni sekretar. "Agresorju mora biti jasno, da bo naletel na sile Nata," je poudaril.
Zavezniki bodo okrepili vidnost Nata po pisanju STA okrepili tudi s pogostejšim letalskim patruljiranjem nad baltskimi državami, ki nimajo lastnega letalstva za nadzor zračnega prostora. Poleg tega Nato načrtuje tudi cel niz vojaških vaj na Baltiku in Poljskem. Okrepila naj bi se tudi prisotnost vojaških ladij v Baltskem in Črnem morju.
Nato pa na nekdanjem območju Varšavskega pakta ne bo namestil stalnih sil in bo vztrajal pri zavezah iz ustanovne listine o odnosih, sodelovanju in varnosti, ki jo je Nato z Rusijo sklenil leta 1997, pa čeprav Rusija, kot je dejal Rasmussen, ta določila krši. Zatrdil je, da je bila volja članic glede spoštovanja te pogodbe enotna in da je z novim akcijskim načrtom pripravljenosti zelo zadovoljna tudi Poljska, ki je pred tem dajala signale, da ji to, kar je bilo dogovorjeno sedaj, ne bo dovolj, piše STA.
Podrobnosti bojne konice še oblikujejo
Podrobnosti bojne konice sicer še niso določene, se pa načrti že oblikujejo, je še povedal Rasmussen. Po njegovih besedah bo šlo za enoto več tisoč vojakov, ki jih bodo podpirale kopenske, letalske in pomorske sile ter specialne enote.
Glede na načrte, ki so v javnost prišli že pred vrhom, naj bi bojno konico predstavljala brigada z okoli 3000 do 5000 vojakov, piše STA. Prvi bataljon z okoli 800 vojaki naj bi bil sposoben na krizno območje oditi že v dveh dneh, v do petih dneh pa še celotna brigada.
To naj bi bila predhodnica Natovih sil NRF, ki, čeprav so sile za hitro posredovanje, vseeno potrebujejo več časa za namestitev. Standard za namestitev prvih 13.000 vojakov sil NRF je pet do 30 dni, dodatnih 40.000 pa v šestih mesecih. To po mnenju Nata ni več dovolj hitro.
Da pa bi bojna konica lahko začela delovati tako hitro, bi morala imeti na terenu že vnaprej pripravljeno vso logistično podporo, torej orožje, strelivo, vozila in drugo opremo, piše STA. V stalni pripravljenosti bi bili tudi trije generalštabi Nata, ponekod pa bi morali prilagoditi tudi letališča in drugo infrastrukturo, da bi lahko omogočili tovrsten koncept nameščanja. To bo seveda prineslo znatno večje stroške delovanja.
Načeloma naj bi bila bojna konica sposobna delovati vsepovsod na območju članic Nata, a za začetek naj bi jo uporabili predvsem na območju Vzhodne Evrope. Kot je povedal Rasmussen, še ni določeno, kje naj bi postavili infrastrukturo za prihod teh sil, so pa po njegovih besedah pripravljenost že izrazile baltske države, Poljska in Romunija.
Kot pomemben simbolični signal Rusiji pa so se zavezniki danes dogovorili tudi za to, da bo naslednji vrh Nata potekal leta 2016 na Poljskem, v Varšavi, kjer se je, kot je dejal poljski predsednik Bronislaw Komorowski, rodil Varšavski pakt in kjer je tudi umrl, še piše STA.
