Vrhovno sodišče zaprlo vrata beguncem

New York – Vsak junij, preden se ameriško vrhovno sodišče odpravi na počitnice, Američani od njega pričakujejo najbolj odmevne odločitve. Tudi tokrat se ni izneverilo, v ponedeljek je sporočilo, da bodo jeseni obravnavali sporni predsedniški ukaz Donalda Trumpa o delnem zaprtju mej, in hkrati razveljavilo odločitev nižjih sodišč, ki so zamrznila njegovo izvajanje.

Po sklepu sodnikov tako državljani šestih pretežno muslimanskih držav – Libije, Irana, Somalije, Sudana, Sirije in Jemna – 90 dni ne bodo smeli v ZDA, te pa bodo za 120 dni prenehale sprejemati begunce. Toda hkrati so dodali, da blokada velja le za tiste tuje državljane, ki nimajo »dobronamernega odnosa z nobeno osebo ali entiteto v ZDA«. Ni čisto jasno, kako bo to vplivalo na izvajanje ukaza oziroma kdo bo določil, kaj je primeren odnos, kar lahko prinese dolgo poletje novih sodnih bitk. Nasprotniki ukaza so namreč prepričani, da pogoj sodišča ščiti večino prosilcev za vstop, ki želijo obiskati sorodnike, sprejeti zaposlitev, se udeležiti študija ali imeti javni nastop.

Bela hiša slavi

Trump je hitro pozdravil odločitev vrhovnih sodnikov kot jasno zmago za nacionalno varnost. »Kot predsednik ne morem dovoliti vstopa ljudem, ki nam lahko škodijo,« je zapisal v uradnem sporočilu Bele hiše, pri čemer je ukaz znova imenoval začasna ustavitev vstopov, in ne prepoved, kot je pred kratkim razglašal na družbenem omrežju twitter. Toda to je zanj ena redkih pravnih zmag po mesecih sklepov nižjih sodišč, ki so oba njegova ukaza razumela kot prepoved za muslimane. Prav tako še ni povsem jasno, ali se je 90-dnevno obdobje morda že izteklo, saj je Trump ukaz podpisal 16. marca, ali pa se bo začelo odštevati, ko bodo vrhovni sodniki odpravili odločbo pritožbenega sodišča o prenehanju njegovega izvajanja, kot menijo v Beli hiši.

Oktobra se tako obeta zgodovinsko tehtanje med predsedniškimi pooblastili, da določajo prioritete ameriške varnostne politike, in zaščito posameznika pred diskriminacijo na podlagi verskih prepričanj ali nacionalnosti. Sodniki so s sprejemom primera potrdili moč predsednika, da določa, kdo lahko vstopi v državo, in da je ta največja pri posameznikih, ki nimajo nikakršnih povezav z njo. Toda hkrati se zdi, da del sodnikov meni, da je Trump presegel tudi ta široka pooblastila.

Če je sklepati po ločenem mnenju najbolj konservativne trojke (Clarence Thomas, Samuel Alito in Neil Gorsuch), bo ta jeseni najbrž na strani predsednika. Liberalni blok – sodniki Ruth Bader Ginsburg, Stephen Breyer, Sonia Sotomayor in Elena Kagan – pa bo verjetno imel podobno mnenje kot pritožbeno sodišče iz Virginije, ki je zapisalo, da tudi iz drugega, popravljenega predsedniškega ukaza »mezijo verska nestrpnost, mržnja in diskriminacija«. Odločitev bo tako v rokah predsednika sodišča Johna Robertsa in sodnika Anthonyja Kennedyja.

Trump in Kennedy

Dodatno vznemirjenje okoli vrhovnega sodišča so povzročile govorice, da sodnik Kennedy razmišlja o upokojitvi, kar bi povzročilo ostro bitko za imenovanje njegovega naslednika. Če je bilo imenovanje Neila Gorsucha trd boj, ki se je končal s tako imenovano »jedrsko možnostjo«, ukinitvijo pravice opozicije, da z obstrukcijo ustavi imenovanje sodnika, bi iskanje naslednika sodnika Kennedyja pomenilo politično vrelišče. Gorsuch je namreč nadomestil pokojnega sodnika Antinina Scalia, enega bolj konservativnih članov sodišča. Kennedy pa je zmerno konservativen in je veljal za odločilni glas, saj se je pogosto strinjal s stališči liberalne četverice.

Govorice o odhodu 80-letnega Kennedyja krožijo že mesece, podobno kot spremljajo 84-letno Ruth Bader Ginsburg in 78-letnega Breyerja. Kennedy je konec tedna pripravil redno zabavo za svoje nekdanje uslužbence in namigovanja spremenil v šalo, da ima pomembno oznanilo – »pijača je na moj račun«. Heroj liberalne Amerike je postal vsaj zaradi primera Obergefell proti Hodges iz leta 2015, s katerim je vrhovno sodišče odprlo vrata za istospolne poroke. Leta 1992 je pomagal obraniti pravico do prekinitve nosečnosti pred napadi skrajnih konservativcev.

Njegov glas je tako pomemben, da je nekdanji namestnik pravosodnega ministra Neal Katyal govoril o »Kennedyjevem vrhovnem sodišču«. Trump, ki si je podporo najbolj konservativnega dela volivcev pridobil s svojim javno objavljenim seznamom 21 konservativnih pravnikov, med katerimi bo izbiral prihodnje vrhovne sodnike, bi z imenovanjem še enega za desetletja zapečatil podobo najvišjega sodnega telesa. Kar bi lahko postala njegova najbolj usodna dediščina za liberalno Ameriko.