Tiskane izdaje
Džuba − Južnosudanski predsednik Salva Kiir je danes, kot je bilo pričakovano, podpisal dogovor o deljenju oblasti z uporniki, s čimer se je, kot upajo v najmlajši državi sveta, naposled končalo kar 20 mesecev trajajoče brutalno nasilje, ki je razdejalo Južni Sudan.
Predsednik Kiir je sporazuma z uporniki, ki jih vodi pred dvajsetimi meseci odstavljeni podpredsednik Riek Machar − ta je dokument podpisal že pred tednom dni −, podpisal v Džubi, ob prisotnosti voditeljev Kenije, Ugande, Sudana in Etiopije. Regionalnim voditeljem je na slovesnosti sicer dejal, da ima kljub podpisu resne zadržke, na kar je opozoril že pred dnevi, zato ga je varnostni svet Združenih narodov (VS ZN) sinoči posvaril, naj sporazum podpiše, sicer bodo sledili »takojšnji ukrepi«. Kakšni, VS ni pojasnil, so pa Združene države Amerike pred kratkim pripravile osnutek resolucije, o katerem bi VS ZN glasoval, če bi Kiir odstopil od podpisa sporazuma. Osnutek med drugim predvideva embargo na uvoz orožja in sankcije proti tistim posameznikom, ki naj bi preprečevali sklenitev mirovnega sporazuma.
Po navedbah britanske mreže BBC Kiirova vlada ni navdušena nad zamislijo o demilitarizaciji glavnega mesta in nad tem, da bi skrb za varnost v Džubi nato prevzela neka tretja sila. Prav tako jim ni pogodu zamisel, da bi upornikom prepustila nadzor nad tremi državami, ki jih je konflikt sicer prizadel najhuje, a se na njihovem ozemlju nahajajo bogate zaloge nafte. Kiir je danes tudi opozoril, da je bil med pogajanji, ki da so bila izvedena brezbrižno, deležen zastraševanja.
Tri dni za uveljavtev sporazuma
Sporazum, ki ga podpirajo regionalni blok IGAD, ZN, Afriška unija, Kitajska in tako imenovana trojka, ki jo sestavljajo Britanija, Norveška in ZDA, od sprtih strani zahteva, da v roku 72 ur prenehata s spopadi in uveljavita premirje. Dogovor med drugim predvideva tudi delitev oblasti z uporniki − tem naj bi znova pripadlo mesto podpredsednika države, s čimer se Machar najverjetneje vrača na položaj, s katerega ga je Kiir zaradi obtožb o poskusu državnega udara odstavil decembra 2013.
Ključne točke sporazuma
• Spopadi se morajo nemudoma končati. Vojaki morajo 30 dni ostati v oporiščih, tuje sile morajo državo zapustiti v 45 dneh, otroci vojaki in vojni ujetniki pa morajo biti izpuščeni.
• Vse vojaške sile morajo zapustiti Džubo in se ji ne smejo približati na 25 kilometrov. V mestu jih bodo nadomestile posebne varnostne sile.
• Uporniki zasedejo položaj prvega podpredsednika.
• Prehodna vlada narodne enotnosti mora z delom začeti v 90 dneh in vladati 30 mesecev.
• Volitve bodo izvedene 60 dni preden z mandatom zaključi prehodna vlada.
• Vladna stran dobi večino vodilnih položajev na nacionalni ravni in v sedmih od desetih državah, uporniki pa v preostalih treh, v katerih je bilo skoncentrirano vojskovanje.
• Posebna komisija za resnico, spravo in celjenje bo preiskala navedbe o kršenju človekovih pravic.
Gre sicer le za zadnjega v vrsti najmanj sedmih mirovnih dogovorov, sklenjenih v zadnjih mesecih, med katerimi ni noben zdržal več kot nekaj dni, tudi ur. Odposlanka ZN za Južni Sudan Ellen Margrethe Loej opozarja, da bo podpis mirovnega sporazuma tako še le »prvi korak« na dolgi poti, ki čaka razklano državo.
