Tiskane izdaje
V času pogovorov o zamrznitvi proizvodnje nafte je vsesvetovni energetski kongres, ki se je začel v nedeljo, dovolj pomemben, da se ga udeleži predsednik ene od največjih proizvajalk črnega zlata na svetu, ki je včeraj izjavil, da se je Rusija pripravljena pridružiti odločitvi Opeca o omejitvi črpanja. Toda ruski in turški mediji so več pozornosti posvečali obetom o dvostranskem sodelovanju, ki so ga bili prizadeli ruski povračilni gospodarski ukrepi po turški sestrelitvi njihovega bombnika. A odkar se je Erdoğan opravičil za ta dogodek, sta se voditelja v zadnjih treh mesecih srečala že trikrat.
V času pogovorov o zamrznitvi proizvodnje nafte je svetovni energetski kongres, ki se je začel v nedeljo, dovolj pomemben, da se ga udeleži predsednik ene največjih proizvajalk črnega zlata na svetu, ki je danes izjavil, da se je Rusija pripravljena pridružiti odločitvi Opeca o omejitvi črpanja. Toda ruski in turški mediji so več pozornosti posvečali obetom o dvostranskem sodelovanju, ki so ga bili prizadeli ruski povračilni gospodarski ukrepi po turški sestrelitvi njihovega bombnika. Turški gospodarski minister Nihat Zeybekci je za rusko agencijo Ria Novosti »razkril« načrte obeh strani, da bi blagovno menjavo med državama, ki je s predlanskih 30 milijard lani zdrsnila na 23 milijard dolarjev, povečali na sto milijard dolarjev. Obnavljajo se pogajanja o skupni naložbi okoli 20 milijard dolarjev v turško jedrsko elektrarno, glavni dogodek današnjega srečanja pa je bil podpis sporazuma o projektu Turški tok. Ta sicer določa le gradnjo tistega dela plinovoda, po katerem naj bi na leto okoli 15,75 milijarde kubičnih metrov ruskega plina priteklo na turški trg, a predviden je tudi njegov drugi del, ki naj bi namesto odpovedanega Južnega toka podobne količine plina čez turško ozemlje pripeljal v južno Evropo.
Zbliževanje pogledov na sirsko krizo
Gospodarsko sodelovanje med državama je bilo glavna tema današnjega srečanja, načrtovani energetski projekti pa bi lahko imeli tudi velike posledice za preskrbo z ruskim plinom v Evropski uniji, a za regijo in svet v celoti so najbrž usodnejša stališča, ki sta si jih voditelja izmenjala o sirski krizi. Zaradi te sta se prej dobra prijatelja razšla, ko je Putin svojemu drugemu prijatelju, sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu, poslal na pomoč svojo vojsko, turški lovec pa je nad sirskim ozemljem sestrelil ruskega bombnika. Razvnela se je prava besedna vojna, Rusija je proti »podpornici terorizma« Turčiji uvedla gospodarske sankcije in odpravila brezvizumski režim med državama, Turčijo so zapustili ruski turisti ... Potem se je Erdoğan nepričakovano opravičil za sestrelitev, odnosi med Moskvo in Ankaro so se čez noč začeli izboljševati, to pa se je izrazilo tudi v Siriji. Erdoğan je v tamkajšnji državljanski vojni podpiral upornike, ker je hotel z oblasti vreči svojega nekdanjega prijatelja Asada in namesto njega pa postaviti svoje zaveznike, a so ga na koncu doleteli, kakor je pred časom za spletišče Rusija onstran glavnih naslovov ugotovil ruski analitik Gevorg Mirzajan, »milijoni beguncev, gospodarska škoda, sovražna Sirija, težave v odnosih z Rusijo in Iranom ter možnost vznika novega, tokrat turškega Kurdistana«. Ko se je turški voditelj pobotal s svojim ruskim kolegom, je po Mirzajanovih besedah dobil blagoslov Moskve, Teherana in Damaska, da je vojsko poslal čez mejo nad sirske Kurde. Zaradi teh, ki jih Washington vsaj uradno podpira, Ankara sumnjičavo gleda na to, kar v Siriji počne njena Natovska zaveznica, turško-ameriški odnosi pa so se še ohladili po ponesrečenem vojaškem udaru v Turčiji, čigar domnevni organizator še vedno živi v ZDA.
Povedni turški molk
Ko se je zaradi ruskega bombardiranja Alepa Washington umaknil iz ameriško-ruskega dialoga o reševanju sirske krize, iz Ankare ni bilo slišati nobene obtožbe na račun Rusije, čeprav je Turčija še vedno del mednarodne sirske koalicije pod ameriško taktirko. »V nasprotju z ZDA Turčiji ne grozi sramota, če bodo sirsko-ruske operacije v Alepu uspešne,« pravi nekdanji dolgoletni indijski diplomat, zdaj pa lucidni komentator spletišča Asia Times M. K. Bhadrakumar. Po njegovem mnenju tega povednega turškega molka o dogajanju v Alepu niso spregledali ne v Moskvi ne v Washingtonu. Kakor so zapisali v ruskem Kommersantu, hoče Moskva Ankaro prepričati, naj zapre kanale za oskrbovanje v vzhodnem delu Alepa obkoljenih oboroženih upornikov, ki so pomoč dobivali prav iz Turčije, v času vse večjih zahodnih pritiskov na Rusijo pa bi dogovor med Putinom in Erdoğanom omogočil diplomatski protinapad na Zahod.
A tudi v Washingtonu si želijo, da bi članica njihove sirske koalicije sledila njihovi »enotni« politiki. Ameriški zunanji minister John Kerry je zato dva dni pred Putinovim obiskom Istanbula preventivno po telefonu poklical svojega turškega kolega Mevlüta Çavuşoğluja, da bi se dogovorila o urniku čimprejšnjih medsebojnih pogovorov o »procesu politične tranzicije« v Siriji. V ZDA so zaskrbljeni predvsem zato, ker je Erdoğan spremenil stališče do tega, da je Asadov odhod prvi pogoj za rešitev sirske krize. »Po spodletelem vojaškem udaru, je v Erdoğanovem interesu, da mora biti edina legitimna pot za zamenjavo oblasti demokratična,« je pred nedavnim povedal direktor moskovskega Centra za bližnjevzhodne študije Vladimir Avatkov.
