Slovesna prisega: vzhičenost in obup v Washingtonu

New York – Na robu avenije­ blizu Bele hiše je mlada pevka­ poskušala z žgolenjem arij zaslužiti kakšen dolar. Toda starejši možakar je za njenim hrbtom vztrajno molel v zrak plakate o temi, ki se bo danes­ menda zgrnila na Združene ­države. »Ves čas počne to,« je nejevoljno siknila mladenka, napis za njo pa je pozival »Odvrzite Trumpa!«. Washington se je ogreval za prisego enega najbolj spornih predsednikov.

Tudi pred osmimi leti so Belo hišo okovali v železje jeklenih pregrad in ogradili celotno območje sprehajališča do kongresa. Takrat se je v mesto zgrnilo rekordnih 1,8 milijona ljudi, prežetih z občutkom radosti, optimizma in zgodovinskosti, ko je prva temnopolta družina razbila belino predsedniške palače. V sredo je popoldansko sonce loščilo washingtonske ulice z zlato prevleko, a kljub temu ni bilo čutiti razburjenja pred prihajajočo slovesnostjo ali ponosa pred najdaljšo demokratično tradicijo na svetu. Skoraj 93 odstotkov DC-ja, kot Američani pravijo svojemu glavnemu mestu, je novembra glasovalo proti Donaldu Trumpu, in ni bilo videti, da so si v tem času premislili.

Na izpraznjenem sprehajališču National Mall je družina Olson iz Wichite v Kansasu skoraj sramežljivo sedela pred kioskom s priboljški in pestovala rdeče čepice, ki so obljubljale, da bo Amerika spet velika. Tudi njihove majice in jopice niso dopuščale dvoma o tem, komu so namenili svoj glas. »Sprva smo dvomili, zdaj pa smo trdni podporniki Trumpa, zaradi njega smo prvič prišli v Washington,« je dejal glava družine, oče Allan. »Nekateri se nam ravno ne smehljajo, toda jaz sem iz Kansasa in imam nasmeh za vsakogar,« je mati Kelly pojasnila, kako prežene nejevoljo. Sin Paddy je dejal, da ga ob vseh napovedih protestov malce skrbi, ker so tako ovešeni s simboli predsednika Donalda Trumpa.

Policijske vaje

Danes jim je verjetno precej lažje, v mesto je po napovedih prišlo na sto tisoče ljudi, ki bodo tako kot družina Olson navdušeno pozdravili svečano prisego 45. predsednika. Ne bodo porušili Obamovega rekorda, za drugačne rekorde bodo poskrbeli protestniki, ki so prišli pokvarit zabavo. Jutri bo potekal protestni pohod žensk, na katerem pričakujejo približno 1200 polnih avtobusov, trikrat več, kot naj bi jih prišlo vzklikat novemu predsedniku. Washingtonska policija je navajena izražanja pravice do svobode govora, kot pravijo nenehnim protestom, po težavah z množičnimi aretacijami v času vlade Georgea Busha mlajšega je postala celo zgled drugim policijskim postajam po ZDA. A jih tokrat čaka naporno delo.

Vadijo že ves teden, saj po mestu od sobote potekajo demonstracije. V parku Thomson Circle je skupina uprizorila predstavo, na kateri je vrsta ljudi v črnih haljah, z belimi kapucami in bizarnimi maskami Trumpa, naličenega v Adolfa Hitlerja, ob vsaki besedi voditelja, ki je ponavljal besede novega predsednika, dvignila roke v nacistični pozdrav in vpila »Heil Trump!«. Nato so zgrabili transparente in se odpravili na prometno avenijo Massachusetts. Kot strela z jasnega so se pojavila policijska vozila, rutinsko obkrožila skupinico in zaprla promet pred in za njo.

Gibanje Zavrnimo fašizem poskuša od sredine decembra sprožiti množične proteste, ki naj bi preprečili »prihod fašističnega režima«. V sredo jih je bilo nekaj deset, toda Sunsara Taylor, ena od organizatork, ni izgubila zagretosti. »Trump in [podpredsednik Mike] Pence sta nelegitimna, njuna kampanja je fašistična, tako kot njuni cilji, zato se morajo ljudje upreti, preden prevzamejo oblast,« je še vedno upala na volilni prevrat. Po njenih besedah je tudi Hitler prišel na oblast z volitvami, ljudje pa so govorili, »pomembna so delovna mesta, dajmo mu priložnost. Zato je treba dan za dnem zasedati ulice ali pa bo človeštvo priča mori. Hitler ni imel jedrskega orožja in ni bil vojaška velesila, kot so ZDA, ki lahko ogrozijo ves planet. Ljudje se morajo upreti, drugače bodo sokrivi,« je bila plat zvona.

Melanijin odpustek

Richard in Timothy Walch sta navdušena sokrivca. Ko je dedek Richard pred poldrugim letom videl znameniti Trumpov spust po tekočih stopnicah v predsedniško kampanjo, je navdušen dejal: »To je naš novi predsednik.« Vnuk Timothy, ki ga je dedek vzgojil, mu je obljubil, da ga bo odpeljal iz zvezne države Washington v prestolnico Washington na slovesno prisego, če bo res zmagal. V sredo zvečer sta stala v parku pred ožarjenim Kapitolskim gričem in se fotografirala z zlato obarvanim kongresom v ozadju. Richarda tako kot milijone Američanov ne brigajo opozorila Trumpovih nasprotnikov ne njegove besede. »Ni politik, [...] naredil bo mnogo stvari, izsušil močvirje washingtonske birokracije, obvaroval nas bo pred teroristi, ki prihajajo. Če ga le nihče ne bo umoril,« je dejal in poudaril, da ni volil že od časov Richarda Nixona.

Tako kot družina Olson, ki po Kellyjinih besedah črnjenje njihovega predsednika pripisuje liberalnim medijem, tudi Richard Walch bolj kot medijskim poročilom zaupa twitterju, silno potentnemu orodju Donalda Trumpa. Jim McGrath, Washingtončan, ki je z velikima plakatoma motil nastop pevke, je prepričan, da sodijo v velik del podeželskega in predmestnega volilnega telesa, ki »je doživelo živčni zlom ali možgansko krvavitev, drugače ne vem, kako bi izvolili takšnega huligana«, se je razjezil in kljub opešanemu telesu na berglah vztrajno molel velika lepaka proti mimoidočim. Potem se je zamislil in našel nekaj pozitivnega: »Slovenija? Od tam kot njegova žena? Ona je edina dobra stvar pri njem ...«