Tiskane izdaje
New York – Krepitev ruske vojaške navzočnosti v Siriji je Washingtonu postavila težavno vprašanje, kako se odzvati. Zunanje ministrstvo poskuša od Moskve izvedeti, kakšni so ruski nameni, v Beli hiši pa razpravljajo, ali naj se predsednik Barack Obama med zasedanjem generalne skupščine Združenih narodov sestane z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Ameriški zunanji minister John Kerry, ki je v torek že tretjič v zadnjih desetih dneh poklical ruskega kolega Sergeja Lavrova, je danes sporočil, da mu je ta predlagal neposredne vojaške pogovore med državama o razmerah v Siriji. Medtem ko Bela hiša, Pentagon in zunanje ministrstvo še preučujejo ponudbo, ji je Kerry naklonjen, saj bi ZDA tako dobile jasnejšo sliko o ruskih namenih v Siriji po zadnji krepitvi vojaške navzočnosti. Rusija ima že od leta 1971 pomorsko oporišče v sirskem pristanišču Tartus in ves čas uradno podpira sirskega predsednika Bašarja al Asada.
Zaradi Ukrajine so odnosi med Kremljem in Belo hišo že dlje časa močno ohlajeni, kljub temu pa naj bi tudi Obama v prihodnjih dneh poklical Putina. Po besedah Josha Earnesta, tiskovnega predstavnika Bele hiše, ni izključeno niti srečanje med obema predsednikoma, ki se bosta konec meseca v New Yorku udeležila 70. zasedanja generalne skupščine ZN. Toda po poročanju New York Timesa je ameriška vlada razklana na pragmatike, ki menijo, da pot do rešitve ukrajinske in sirske krize vodi skozi Moskvo, in tiste, ki menijo, da bi bilo srečanje nagrada za Putinovo mednarodno nasilje.
Ameriško obrambno ministrstvo je v začetku tedna sporočilo, da Rusija v sirskem obalnem mestu Latakija načrtuje gradnjo vojaškega letalskega oporišča. To je sicer general Nikolaj Bogdanovski, namestnik poveljnika ruskega generalštaba, danes zanikal. Po besedah neimenovanega predstavnika ameriške administracije naj bi v Sirijo prispela tudi protiletalska obramba, zaradi česar je Pentagon v skrbeh, saj skupaj z zaveznicami izvajajo zračne napade na položaje Islamske države. Putin je v torek znova obljubil vojaško in tehnično pomoč režimu v Damasku ter poudaril, da »brez sirskih oblasti in vojske ne bo mogoče pregnati teroristov iz države in regije«.
Spregledana ponudba
Krepitev ruske navzočnosti v Siriji je ZDA ujela nepripravljene, v Washingtonu pa še vedno poskušajo razbrati, kakšni so nameni Kremlja. »Proces odločanja v državi je precej nejasen. Ni prvič, da je težko razbrati prave motive predsednika Putina,« je dejal Earnest. Prav zaradi tega naj bi bilo newyorško srečanje predsednikov priložnost za Belo hišo, da poskuša neposredno od moža, ki ima v svojih rokah vse vzvode oblasti, izvedeti za njegove cilje.
Putin je sporočil, da naj bi bil Asad pripravljen sodelovati s sirsko »zdravo opozicijo« pri iskanju rešitve za krvavo državljansko vojno, čeprav je menda vojska hkrati poostrila bombardiranje uporniških območij in le še pospešila val beguncev iz države. Angela Stent, vodja ruskih študij na washingtonski univerzi Georgetown, meni, da bi bilo izogibanje srečanju znak, da se ZDA nočejo pogovarjati o morebitnem sodelovanju pri reševanju sirske krize.
To naj bi se po besedah nekdanjega finskega predsednika Marttija Ahtisaarija že zgodilo, saj naj bi Moskva pred tremi leti ponudila načrt za postopen umik Asada, Zahoda pa naj ne bi zanimala takšna rešitev, ker so bili prepričani o skorajšnjem padcu režima v Damasku. Po pisanju britanskega časnika Guardian naj bi Ahtisaari kot pogajalec februarja 2012 poskušal s petimi stalnimi članicami varnostnega sveta najti rešitev za Sirijo, ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin pa naj bi ponudil načrt v treh točkah, ki naj bi Asadu omogočil »eleganten umik«. A se zahodne članice menda niso odzvale.
Mehčanje Zahoda
Prejšnji teden je britanski zunanji minister Philip Hammond odprl možnost za mirovni dogovor, ki bi vključeval šestmesečno prehodno obdobje, v katerem bi Asad ostal na oblasti. Kerry, ki prihaja v London na pogovore o begunski krizi, je danes dejal, da »vojne ne bo mogoče končati samo z vojaškim posredovanjem (...), zato poskušamo tako vztrajno najti politično rešitev za ustanovitev vlade, ki bi prinesla mir in stabilnost v državo«. Tudi ameriški zunanji minister je poudaril, da sta za pot naprej potrebna sodelovanje in dialog.
Toda John Herbst, nekdanji ameriški veleposlanik v Ukrajini, je zatrdil, da »Obama ne more pričakovati nič pozitivnega od soočenja s Putinom, srečanje z ruskim silakom bo le dalo vtis o šibkosti ameriškega predsednika«. Bela hiša si je namreč zadnje leto močno prizadevala, da bi mednarodno osamila Putina zaradi kršitev suverenosti Ukrajine. Med predsednikoma tudi sicer nikoli ni bilo pretirane topline, saj naj bi Putin videl Obamo kot šibkega, ta pa Putina kot nasilneža, menijo svetovalci in analitiki iz obeh držav.
