Tiskane izdaje
Pravzaprav je to celo ključni človek severnokorejskega veleposlaništva v tej državi, saj je bil v Londonu dlje od veleposlanika, britanski uradni predstavniki pa so ga sprejemali kot »javni obraz« diplomatskega predstavništva režima v Pjongjangu.
Južnokorejsko ministrstvo za združitev je v sredo potrdilo, da je Thae pripotoval z ženo in mlajšim sinom, ki je živel z njima v Londonu in obiskoval šolo v zahodni četrti Acton. Med pogovori je pogosto omenjal starejšega sina, ki je dokončal študij medicine, vendar ni jasno, kje trenutno je. Visoki diplomati Severne Koreje lahko odpeljejo v službo v tujini svoje zakonske partnerje, vendar morajo pustiti v državi vsaj enega družinskega člana.
Petinpetdesetletni Thae je najvišji severnokorejski uradni predstavnik, ki je zaprosil za azil po letu 1997, ko je iz Kaira pobegnil veleposlanik Čang Sung Kil. Februarja tega leta je v južnokorejsko veleposlaništvo v Pekingu vstopil tudi Hvang Džang Jop, eden najvplivnejših ideologov iz časov vzpostavitve komunističnega režima Kim Il Sunga. To sta bila težka udarca za tedanjega vodjo Kim Džong Ila, kajti veleposlanik Čang je razkril pomembne podrobnosti o prodaji severnokorejskih raket bližnjevzhodnim državam, Hvang pa je bil dragocen vir informacij o delovanju partijskega sistema in splošnem političnem stanju v tej državi.
Lepote socializma
»Ko sem povedal prijateljem, koliko plačujem za majhno stanovanje, so me vprašali, kako potem živijo navadni ljudje.« Ko je Thae pojasnjeval Britancem, da v Severni Koreji vsi dobijo brezplačna stanovanja, da se njihovi otroci brezplačno izobražujejo, da se vsi brezplačno zdravijo, in vse to primerjal s »presenečenji, ki jih je doživljal zaradi stroškov v Londonu«, je bil tako prepričljiv, da so njegovi sogovorniki morali verjeti, da je severnokorejski socializem res čudovit.
»Takoj ko stopim na ulico iz veleposlaništva, moram začeti računati: koliko stane parkiranje, koliko stane prevoz, koliko stane to in ono ... V Pjongjangu nismo vajeni tega, ker je pri nas vse to brezplačno, vendar ste morda zato vi v Veliki Britaniji inteligentnejši od nas, saj nenehno uporabljate možgane za seštevanje in odštevanje,« je izjavil Thae na nekem srečanju z angleškimi levičarji. In oni so ga oboževali.
Toda potem se je nekaj zgodilo v glavi Thae Jong Hoja, in ker se je letos poleti končal njegov mandat in bi se moral vrniti v Pjongjang, je očitno izgubil naklonjenost do svojega socialističnega raja. Z ženo je izginil sredi julija, ravno takrat, ko je bil mlajši sin na Danskem. Dokler ni uradni Seul ta teden potrdil, da so vsi na varnem, nihče ni vedel, kje pravzaprav so. Menda so razmišljali, da bi zaprosili za azil v neki tretji državi, in ni jasno, zakaj so se temu odpovedali. Verjetno zato, ker nikjer ne bi mogli biti tako varni pred skrivnimi agenti Kimovega režima kakor v Južni Koreji.
Na koga bo Kim stresel jezo?
Kim Džong Un gotovo osebno spremlja, kaj se dogaja s Thae Jong Hojem, kateremu je lani zaupal skrb za mlajšega brata Kim Džong Čola, ko je ta odpotoval v London na koncert Erica Claptona. Poleg tega je Thaejeva žena nečakinja O Baek Rjonga, soborca Kim Il Sunga v boju proti japonskim kolonizatorjem, zato je bilo tudi po tem mogoče sklepati, da sta spadala v politično elito.
Dogodek bo gotovo vsaj začasno povzročil napetosti v odnosih med Pjongjangom in Londonom, vendar bo pomembneje izvedeti, ali bo dodatno spodbudil Kim Džong Una k povečanju nadzora znotraj velikih zidov svojega ideološkega bunkerja. Včeraj je, denimo, Severna Koreja potrdila, da je obnovila proizvodnjo plutonija v svojih jedrskih obratih, in tako neposredno sporočila, da nadaljuje jedrski program, čeprav so ZDA, Evropska unija in OZN zaostrile sankcije.
Iz Pjongjanga seveda ni slišati novic o tem, kako se je vodja odzval na beg svojega diplomata. Kim bi najprej lahko stresel jezo na severnokorejske olimpijske športnike, če do konca iger ne bodo osvojili več zlatih medalj, kakor so jih do zdaj. V Londonu so pred štirimi leti osvojili štiri zlate kolajne, zato jim je Kim Džong Un ukazal, da jih morajo tokrat iz Ria de Janeira prinesti pet. Niti omenjati ni treba, da šteje samo zlato, zato je Om Jun Čol po osvojitvi srebrne medalje v dvigovanju uteži skrušen povedal novinarjem: »Nisem junak, saj nisem osvojil zlata.« Iz istih razlogov je dvigovalka uteži Rim Džong Sim, ki je osvojila zlato kolajno, priznala, da je najprej pomislila na to, »da je osrečila ljubljenega vodjo«.
Thae Yong Ho ga je gotovo razjezil tudi s pojasnilom, zakaj je sploh pobegnil. Razblinil je iluzije, povezane s Kim Džong Unom, je zatrdil tiskovni predstavnik južnokorejskega ministrstva, pristojnega za obravnavanje visokih beguncev. »Dovolj mu je vsega.«
