Tiskane izdaje
Težko bi našli še kakšno drugo evropsko prestolnico, v kateri bi bil Donald Trump tako lepo sprejet. Prijazna dobrodošlica je bila med glavnimi vzroki – poleg plina in protievropske note – za postanek sedanjega ameriškega predsednika v Varšavi, prvi postaji njegove turneje na celini.
Kaj pa, če je imel četrtkov Trumpov obisk na Poljskem geopolitično večji pomen kakor srečanje skupine G20 v petek v Hamburgu? Težko bi prezrli njegov protinemški in protievropski podton.
Ameriški predsedniki so bili na Poljskem redni in vedno zelo zaželeni gostje, največja vzhodnoevropska članica Evropske unije je od nekdaj Združenim državam najbolj privrženo okolje. Spomnimo se, da je imel ameriški predsednik George W. Bush v Varšavi leta 2001 enega svojih osrednjih zunanjepolitičnih govorov. Predsedniki ZDA so imeli tam tudi vselej zagotovljen topel sprejem, Bela hiša si je te dni lahko oddahnila. Američani so lahko gledali prizore prijaznega pozdravljanja Trumpa v Evropi, čeprav je bilo poljsko občinstvo, ki ga je pričakalo, skrbno odbrano.
Obisk je koristil obojim, Združenih državam Amerike in Poljski. Prve so dobile zgleden sprejem nepriljubljenega predsednika na stari celini, medtem ko je Poljska dobila nekaj prestiža, ki ga prinese vsakokratni najvišji ameriški obisk.
Poljaki na sprejemu Donalda Trumpa v Varšavi. Foto: Reuters
Kako sta si podobna
Trenutek je bil zato eden lepših za vladajočo konservativno vlado stranke Pravo in pravica (PiS) in za najmočnejšo eminenco v državi Jaroslawa Kaczyńskega. Med političnima voditeljema je več sorodnosti, kot se zdi na prvi pogled. Oba sta populista, oba nasprotujeta liberalnim elitam, ki v zadnjih letih marsikje na Zahodu izgubljajo tla pod nogami. Eden in drugi, Trump in Kaczyński, sta tudi agresivna zagovornika nacionalnega interesa, domače koristi vselej postavljata pred skupne, pa naj gre za podnebne spremembe ali za priseljensko politiko.
Znana sta tudi po svoji neposredni politični govorici, niti ameriškemu predsedniku niti predsedniku vladajoče poljske stranke ni mar za politično korektnost, ne obotavljata si, ko gre za nespodobne, žaljive pripombe. Kaczyński je na vrhuncu begunske krize v Evropi razlagal, da begunci in priseljenci prinašajo nalezljive bolezni. Mimogrede, tudi premierka Beata Szydlo je pretekli mesec, ob slovesnosti v Auschwitzu, s svojo govorico šla zelo daleč: govorila je zgodovinskih lekcijah in o tem, da »je treba storiti prav vse za zavarovanje varnosti državljanov«. Njene besede so kritiki interpretirali kot zagovor priseljenske politike aktualne nacionalistične poljske vlade.
Trumpa je pričakala množica navdušenih Poljakov. Foto: Reuters
In čeprav je poljska demokracija v preteklih letih opazno nazadovala, ameriški gost o vladavini prava, človekovih pravicah in podobnem ni rekel ničesar. Tja pač ni prišel zato, da bi ponujal lekcije o demokraciji, temveč zato, ker je ponujal ameriški zemeljski plin – znano je, da si poljska vlada prizadeva za zmanjšanje energijske odvisnosti od Rusije – in orožarske posle.
Obisk ima opraviti tudi s sprejemanjem večjega finančnega bremena za Nato, o tem je Donald Trump pridigal maja, med svojo prvo evropsko turnejo in nagovorom na sedežu zavezništva v Bruslju. Prihod na Poljsko je najbrž podčrtal, da je to ena redkih držav članic, ki namenja dva odstotka svojega bruto domačega proizvoda za obrambo.
Najbrž pa je še najbolj pomenljivo od vsega to, da je obisk ameriškega predsednika na Poljskem povezan tudi z odnosom Trumpa do Evropske unije; v tem smislu je njegov postanek v Varšavi, kjer se je udeležil srečanja Pobude treh morij, značilno znamenje. Udeležila se ga je dvanajsterica držav regije ob treh morjih, Baltskem, Jadranskem in Črnem – s predsednikom je sodelovala tudi Slovenija –, in to je zajeten kos EU. Poljska je neke vrste regionalna voditeljica dela Evrope, ki je oddaljen od nemško-francoske osi. Večinoma gre za države, ki bodo izvzete iz prihodnje evropske jedrne skupine.
