Tiskane izdaje
»Hočemo dejanja, dejanja, dejanja!« je v kamero vpila Lori Alhadeff. Danes je pokopala 14-letno hčer Alysso, eno od sedemnajstih žrtev pokola v srednji šoli v Parklandu na Floridi. »Politiki so nas zapustili,« je v Washington sporočil Cameron Kasky, dijak, ki je napad preživel. Morda je ta vendarle kaplja čez rob.
Čustveni izbruhi staršev, ki se pripravljajo na pogreb svojega otroka, so že dolgo del žalostnega rituala, s katerim se ZDA spopadajo po vsakem množičnem strelskem napadu na šole. Stalen, temačen del tega rituala so odzivi politikov desnice, ki ponujajo sožalje in molitve, a v isti sapi trdijo, da med žalovanjem ni čas za razpravo o političnih ukrepih. Skupaj z razvpito lobistično orožarsko skupino Nacionalna strelska zveza počakajo, da v kolektivni zavesti podobe mrtvih otrok in strtih staršev zbledijo, nato začno braniti drugi amandma k ustavi in trditi, da levica poskuša zapleniti orožje Američanov, ter tako podpihujejo kulturno vojno med liberalno in konservativno Ameriko.
Križci in rože v spomin sedemnajstim žrtvam strelskega napada. Foto: AFP
Zahteve mladih
Slednja tudi tokrat ponuja rešitve, kot je predlog za oborožene stražarje na vsaki šoli (današnji komentar časnika Wall Street Journal). Toda tokratni val jeze se zdi globlji, silnejši od običajnega ogorčenja po nesmiselni smrti otrok. Poganjajo ga predvsem mladi. Posnetki dijakov iz Parklanda, ki zahtevajo strožji nadzor nad orožjem, so preplavili družbena omrežja. David Hogg in njegove besede, da »smo otroci, vi ste odrasli, vi morate nekaj storiti«, poziv Kelsey Frien »zaradi orožja sem izgubila dva prijatelja, nekaj morate narediti«, očitek Tyre Hemans »kongres mora razumeti, da je kriv za smrt sedemnajstih dijakov«. Pridružili so se jim številni mladi Američani, ki glasno opozarjajo, da je bilo dovolj.
Celo konservativna kabelska postaja Fox News je danes čez dan, preden so jo zvečer zavzeli konservativni agitpropovski voditelji, na glas razmišljala, kako 19-letnik lahko legalno kupi polavtomatsko kopijo vojaške puške. Konservativni tabloid New York Post je izšel z naslovnico »Predsednik, ukrepajte!« in pripisom »Potrebujemo smiseln nadzor nad orožjem, da preprečimo pokol«. Voditelj večernega šova Jimmy Kimmel je nagovoril Donalda Trumpa in dejal, da če dovoli kupovanje orožja duševno motenim (republikanci so ukinili pravilo prejšnje vlade, ki je to poskušala onemogočiti), potem je sam duševno moten. »Če en nedokumentirani priseljenec povzroči prometno nesrečo, moramo zgraditi zid na meji. Zakaj iščete rešitev za to težavo, ne pa za težave z orožjem, ko vsak razumen Američan ve, da moramo nekaj storiti,« je opozoril in obljubil, da ne bo nehal opozarjati politikov.
Več sto tisoč »sanjačev«, mladih Američanov, ki so jih straši brez ustreznih dokumentov pripeljali v Združene države, si zdaj prizadeva pridobiti amnestijo. Foto: Reuters
Zavrnitev »sanjačev«
Ti so v senci floridske tragedije zavrnili tri zakonske predloge, s katerimi naj bi uredili položaj več sto tisoč »sanjačev«, mladih Američanov, ki so jih straši brez ustreznih dokumentov pripeljali v Združene države. Bela hiša je močno lobirala proti predlogu, ki so ga pripravili senatorji obeh strank, saj naj bi »odprl vrata za množično amnestijo več kot deset milijonov ilegalnih tujcev«. Toda na še večji odpor je naletel predlog, pripravljen po željah predsednika, po katerem bi omogočili bivanje 1,8 milijona »sanjačem« v ZDA, v zameno pa bi močno zaostrili možnosti za priseljevanje v državo in namenili 25 milijard dolarjev za gradnjo zidu na južni meji.
