Tiskane izdaje
New York – Spodnji dom ameriškega senata je z veliko večino sprejel predlog zakona o zaostritvi programa brezvizumskega potovanja v ZDA. Potrditi ga mora tudi senat, kar ob sedanjem političnem soglasju verjetno ne bo težko. Za večino Slovencev se pot v ZDA ne bo zapletla, težave bodo imeli tisti, ki so v zadnjih petih letih potovali v sporne države, kot sta Irak ali Sirija.
Teroristični napad v Parizu, ki so ga po večini izvedli državljani Francije in Belgije, je v Washingtonu sprožil razpravo o možni varnostni luknji zaradi programa brezvizumskega potovanja v ZDA. V njem sodeluje 38 držav (tudi Slovenija), njihovi državljani pa lahko za 90 dni vstopijo v ZDA kot začasni obiskovalci, ne da bi za to potrebovali posebno dovoljenje (vizum). Po drugi strani strokovnjaki trdijo, da takšni programi krepijo varnost, saj določajo enotne standarde za potne liste, omogočajo deljenje podatkov o varnostnih grožnjah ter o pogrešanih potovalnih dokumentih.
Poleg tega je brezvizumski program ena od gonilnih sil ameriškega turizma in trgovine. V proračunskem letu 2013 (od oktobra 2012 do septembra 2013) je tako vstopilo v državo približno 20 milijonov potnikov, 37 odstotkov vseh obiskovalcev ZDA. Prek njega se napaja več milijard dolarjev vredna turistična industrija newyorškega Manhattna, Floride, Las Vegasa, pa vse do San Francisca na zahodni obali. Zato so njeni predstavniki globoko zajeli sapo, ko je predsednik Barack Obama v nedeljo dejal, da je napadalka v San Bernardinu vstopila v državo s pomočjo tega programa.
Hitro se je pokazalo, da je bila Obamova opazka spodrsljaj (napadalka Tashfeen Malik je vstopila v ZDA kot zaročenka ameriškega državljana), toda brezvizumski program vseeno ostaja na tnalu zaskrbljenih kongresnikov. Poslanci v spodnjem domu so v torek presegli običajna nasprotja med republikanci in demokrati ter s 407 glasovi v 435-članski zbornici potrdili predlog zakona, s katerim želijo zaostriti pogoje za brezvizumski program. Spremembe podpira tudi Bela hiša, potrditi jih mora še senat. Ta že razpravlja o še nekoliko strožjih predlogih, toda ob nasprotovanju turistične industrije se zdi bolj verjetno, da bodo sprejeli poslanski predlog.
Luknja za napadalce
Po njem bo moralo vseh 38 držav v brezvizumskem programu z ZDA deliti protiteroristične podatke, v nasprotnem primeru bodo izključene iz programa. Vsi, ki so v zadnjih petih letih potovali v Sirijo, Irak in druge države s seznama ameriškega ministrstva za domovinsko varnost, bodo morali pred vstopom v ZDA zaprositi za vizum. To naj ne bi veljalo za vladne uradnike in pripadnike varnostnih sil, ki so odšli v omenjene države po službeni dolžnosti. Vse potnike bodo preverjali s podatki v podatkovnih bazah Interpola. Prav tako bodo morali obvezno uporabljati potne liste z elektronskim čipom, na katerem so zapisani biometrični podatki lastnika. Slovenija izdaja takšne potne listine od 28. junija 2009.
Teroristi so že večkrat izrabili brezvizumski program. Britanski državljan Richard Reid, bolj znan kot »čeveljni bombaš«, je decembra 2001 na letu iz Pariza v Miami poskušal aktivirati eksploziv, skrit v podplatih svojih čevljev. Tudi Zacarias Moussaoui, domnevni 20. ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001 (napad je izvedlo 19 teroristov, ki so ugrabili štiri letala), je prišel v ZDA s francoskim potnim listom, zaradi česar ni potreboval vizuma. »Našteli smo več kot 5000 posameznikov s potnimi listi zahodnih držav, ki so v zadnjih petih letih potovali v Sirijo ali Irak. To so varnostne vrzeli, ki jih moramo zapolniti,« je opozoril Kevin McCarthy, vodja republikanske večine v spodnjem domu.
Nekateri demokrati so nasprotovali predlogu (proti je glasovalo 19 poslancev). Keith Ellison iz Minnesote je menil, da bi morale izjeme, ki jim ni treba pridobiti vizuma kljub potovanjem v sporne države, vključevati več skupin, kot so novinarji ali raziskovalci. »Osredotočiti bi se morali na terorizem, ne na države izvora,« je menil poslanec. V razpravo se je vključila tudi turistična industrija ZDA, ki je še pred napadom v Parizu porabila skoraj 2 milijona dolarjev za lobiranje. Njen cilj je omejiti preobsežne posege v brezvizumski program.
Pri tem hodijo po spolzkem robu, saj so nedavni napadi znova izostrili posluh javnosti za državno varnost in zunanjo politiko ZDA. »Jasno nam je, da si po takšnih dogodkih vsi želijo pokazati, da so za [večjo varnost]. Ne bomo industrija, ki ne bo dovolila posega v naše programe. Te je vedno treba prevrednotiti, ko so na kocki tako pomembna vprašanja,« je za New York Times zagotovil Jonathan Grella, lobist organizacije US Travel. Ob tem so demokrati namenoma opozorili na brezvizumski program, da bi vsaj deloma preusmerili pozornost javnosti z vprašanja o sprejemanju sirskih beguncev.
