Zaslužkarica Hillary Clinton

Zakonski par Clinton je od začetka lanskega leta zaslužil 25 milijonov dolarjev z govori, večinoma v družbah oziroma korporacijah, ki lahko dobijo ali izgubijo ogromno denarja glede na politiko vlade, ki jo bo vodila prav Hillary Clinton, če bo zmagala na volitvah.

Odkar je Clintonova zapustila vodilno mesto v State Departmentu, je za posamezen govor v povprečju zaračunala 250.000 dolarjev. Po finančnem poročilu, ki ga je objavil Washington Post, sta imela ona in mož več kot sto plačanih javnih nastopov v 16 mesecih. Njuna velikanska priljubljenost kot govorcev ju je uvrstila v 0,1 odstotka Američanov z najvišjimi prejemki, kar nekdanji prvi dami, senatorki in državni sekretarki precej zmanjšuje legitimnost borke za interese srednjega razreda. Medtem ko se Clintonova v kampanji za predsedniške volitve zavzema za pravičnejšo razporeditev bogastva, hkrati priznava, da je samo s prodajo spominov, ki jih je objavila lani, zaslužila okrog pet milijonov dolarjev.

Priljubljenost pri najbolj liberalnih volivcih demokratske stranke ji zmanjšuje tudi izrazita bližina z Wall Streetom, zaradi katere jo mnogi obtožujejo, da zastopa interese svojih prijateljev v korporativnem svetu. Poročilo je pokazalo, da so nekateri od največjih lobistov v State Departmentu pisali čeke za dobrodelno organizacijo takratne državne sekretarke. Takoj ko je opustila to funkcijo, so jo prav te korporacije angažirale za govore njihovim zaposlenim.

Da močna politična dinastija upošteva tiste, ki vplačujejo dolarje na račun njene humanitarne organizacije ali njenih volilnih štabov, je bilo jasno pred desetimi leti, ko je New York Times pisal o povezanosti Clintonovih z družbo Corning. Proizvajalec stekla je fondu nekdanje prve družine vplačal 250.000 dolarjev, julija lani pa je Hillary Clinton za en govor nakazal 225.000 dolarjev. Tedanja senatorka je pritiskala na Kitajsko, naj zrahlja trgovinske ovire, za kar se je zavzemala tudi omenjena družba. Po pisanju Wall Street Journala je Clintonova kot vodja State Departmenta tudi pritiskala na tuje vlade, naj podpišejo pogodbe z ameriškimi družbami – General Electric, ExxonMobil, Microsoft, Boeing –, ki so nakazovale denar njeni fundaciji. Na dan je prišlo, da so tuje vlade kupovale vpliv pri tedanji državni sekretarki tako, da so pošiljale denar na naslov omenjenega fonda v New Yorku. Med njimi je bila tudi Alžirija, ki je leta 2010 vplačala pol milijona dolarjev za fundacijo Bill, Hillary in Chelsea Clinton, ki si je obenem s pomočjo lobistov prizadevala, da bi v State Departmentu popravila svojo podobo.

Sodelavci predsedniške kandidatke pravijo, da ne vidijo problemov, saj je imela Clintonova govore, ko se je umaknila z javne funkcije. Njeni nasprotniki pa opozarjajo, da so veliki poslovneži vedeli, da je pripadnica močne politične dinastije, in ne le nekdanja državna sekretarka, ter da so zato tako intenzivno vlagali vanjo v preteklem letu in pol. Pravijo, da so honorarji za javne nastope Clintonovih samo drugo ime za darila, ker so preveč zlahka zasluženi. Poleg tega so korporacije kot govorca angažirale Billa Clintona tudi v času mandata njegove žene v ameriški diplomaciji. V tem obdobju, od leta 2009 do 2012, je nekdanji predsednik pred mikrofonom zaslužil 50 milijonov dolarjev.

Korporacije so z izdatnimi honorarji povečale bogastvo Clintonove, vendar bi ji v Beli hiši utegnile povečati tudi skrbi, ker imajo številne med njimi nasprotujoče si interese. IT-giganti zahtevajo reformo patentnega sistema, farmacevtske družbe pa se zavzemajo za status quo, ker profitirajo zaradi sedanjih pravil. Zaradi povezav z velikim kapitalom in velikanskega osebnega premoženja številni volivci in analitiki menijo, da Clintonova ni najboljša predstavnica demokratov, ker ne razume vsakodnevnih skrbi dobršnega dela volivcev te stranke. Da je najbrž res izgubila stik z realnim življenjem Američanov, katerih interese naj bi zastopala, kaže njena lanska izjava, da je bila njena »družina brez prebite pare«, ko je zapustila Belo hišo. Kandidatura Clintonove med Američani ni izzvala množičnega navdušenja, kljub temu pa jo v anketah javnega mnenja dobro ocenjujejo. Večina meni, da je manjše zlo, ne pa dobra državnica.