Tiskane izdaje
Kot da bi hotel tako povezati sprto Evropsko unijo in Rusijo, pri čemer ne bo nikomur izpolnil želje, da bi si izbral stran v ukrajinski krizi, bo pa obema stranema pokazal, da je v trenutku, ko povsod, torej tudi na Kitajskem, peša gospodarska rast, prihodnost v velikih poslovnih projektih, ne pa v gospodarskih sankcijah.
Veliko pove že to, da je Li za prvo postajo na turneji izbral Nemčijo, in to gotovo ne samo zato, ker je Kitajska v prvih osmih mesecih tega leta zaznala za 110 milijard dolarjev blagovne izmenjave.
Iz Rusije v Italijo
Li ne bo posrednik med Berlinom in Moskvo že zato, ker to ni nujno. Angela Merkel in Vladimir Putin se bosta lahko iz oči v oči pogovarjala že v Milanu, kjer bo prihodnji teden potekal ASEM (azijsko-evropsko srečanje na najvišji ravni). Kitajski premier bo zato iz Rusije odpotoval v Italijo (in se na kratko ustavil v Rimu na zasedanju Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo – FAO). Ko se bo med delovno večerjo poslavljal od Hermana van Rompuya in Joséja Manuela Barrosa, ki bosta svoje dolžnosti novembra predala drugi dvojici, bo zagotovo poudaril tudi nesmiselnost sankcij.
Pri tem ne bo mislil zgolj na Rusijo in Putina, temveč tudi na Kitajsko, za katero od pokola na Tiananmenu leta 1989 še vedno velja evropski embargo na izvoz orožja, posamični evropski voditelji (vključno z Angelo Merkel) pa so ji prejšnji teden zagrozili, naj bo pozorna na demonstrante v Hongkongu.
Med Lijevo turnejo bodo podpisali okoli 100 sporazumov, od katerih se jih bo več kot 30 nanašalo na kitajsko sodelovanje z Rusijo. Ko se bosta 13. oktobra sestala kitajski premier in njegov ruski kolega Dmitrij Medvedjev, bo uspešno partnerstvo med dvema silama dopolnjeno še s sporazumi o gradnji super hitre železnice, finančno-denarnem sodelovanju in znova tudi o energiji. Putin je že dal vedeti, da računa na napovedi, ki vidijo Kitajsko kot največjo gospodarsko silo sveta. »Vprašanje je le, ali se bo to zgodilo čez 15, 20 ali 25 let,« je dejal in poudaril, da Rusija z Ameriko izmenja za 27,5 milijarde dolarjev blaga, njena letna medsebojna izmenjava s Kitajsko pa znaša kar 87 milijard dolarjev.
Preveč trikotnikov
Domnevo, da poskuša Li vzpostaviti strateški trikotnik med Pekingom, Berlinom in Moskvo, je kitajski analitik Zheng Hao zanikal. »Danes je preveč trikotnikov in ti nič kaj dobro ne delujejo,« je dejal v posebni oddaji hongkonške televizije Phoenix. Njegova misija bo nedvomno usmerjena v preprečevanje vrnitve hladne vojne in prevlade geopolitike nad gospodarsko globalizacijo.
Kitajska in Rusija imata enaki stališči, kar zadeva Ukrajino, saj je vodstvo v Pekingu izjemno občutljivo glede državne suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti, pa tudi zelo živčno, ko gre za vojaško posredovanje na tujih tleh.
A tudi spor med Evropo in Rusijo v resnici ne bi koristil Kitajski, če izvzamemo verjetno nekoliko bolj ugodno ceno plina, ki jo je kitajski strani uspelo dobiti s sporazumom, vrednim 400 milijard dolarjev, pri čemer je izkoristila politični pritisk, pod katerim se je znašel Putin.
Globalizacija
Li Keqiang si bo s strateško pentljo prizadeval povezati prekinjeno zgodbo o globalizaciji. S kupom sporazumov, ki jih bodo podpisali v Moskvi, bo prišel v Milano in evropske kolege znova opozoril, da se je EU znašla na robu nove krize in da si ne more privoščiti nove železne zavese. Poskušala jih bo prepričati, da je Kitajska trden steber svetovne gospodarske ureditve in da postaja zanjo evropski trg iz leta v leto vse pomembnejši. Čeprav se občasno zdi, da je zadovoljna s tem, da ji Evropejci potiskajo v naročje Rusijo in ji prepuščajo vse večji del pogače na svetovnem prizorišču postopne deglobalizacije sveta.
