Tiskane izdaje
New York – Pred nami je dolgotrajen boj, v katerem se obetajo uspehi in neuspehi, je ameriški predsednik Barack Obama dejal več kot sto državnikom, ki so se ob robu zasedanja generalne skupščine udeležili vrha (ameriške) koalicije proti skrajni skupini Islamska država. Po ruski pobudi za ustanovitev nove mednarodne povezave za boj v Siriji se zdi, da ta hip ZDA doživljajo predvsem neuspehe.
Iraški predsednik Haider al Abadi se je danes zahvalil več kot 60 državam, ki so v okviru ameriške koalicije pomagale v boju proti Islamski državi (IS). Toda ta še vedno obvladuje obsežno ozemlje v Siriji in Iraku, njene enote pa po nekaterih ocenah obsegajo več deset tisoč borcev. Ameriška politika v regiji je neuspešna, saj po prispevanih pol milijarde dolarjev za urjenje in oborožitev zmernih upornikov v Siriji teh praktično ni, v Iraku je vojaška pobuda v rokah šiitskih milic pod nazorom Irana.
Zato Bela hiša nima druge izbire kot sodelovanje z Rusijo in Iranom, ki vse bolj držita regijske niti v svojih rokah. Teheran prek borcev libanonskega gibanja Hezbolah, ki je pod njegovim neposrednim vplivom, ohranja sirski režim. Rusija, ki je s podporo predsedniku Bašarju al Asadu pomagala zavreti sirski kotel in sprožiti radikalizacijo tamkajšnjih skupin, je slednjo zdaj spretno izrabila kot razlog za sodelovanje mednarodne skupnosti z režimom, ki mori lastne ljudi s kemičnim orožjem.
Srečanje Obame z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom je odražalo razmerja med svetovnima voditeljema, ki po pričevanju ljudi iz njune bližine nimata ravno bleščečega mnenja drug o drugem. Bela hiša in Kremelj si nista bila enotna niti o tem, na čigavo pobudo so se dogovorili za sestanek, saj je Putin dejal, da je zanj zaprosil Washington, kar so v Beli hiši nemudoma zanikali. Poldrugo uro dolg »poslovni in odkrit« pogovor menda ni prinesel zbližanja pogledov na Sirijo in Ukrajino, dve glavni temi.
Bela hiša sicer ni hotela komentirati vsebine, predsednika naj bi se strinjala, da naj vojaški vodstvi obeh držav s pogovori preprečita njun morebitni spopad v Siriji. Rusija je s kopičenjem svojih enot – tudi bojnih letal – v Latakiji na zahodu države močno povečala nevarnost konflikta z ZDA, ki že tedne bombardirajo položaje IS. Nedavno se jim je pridružila tudi Francija, francoski zunanji minister Laurent Fabius pa je danes zanikal ruske trditve, da je Asad glavni branik v regiji proti skrajnežem. Po njegovih besedah tudi Rusija »ni naredila še ničesar proti Islamski državi«.
Slabe karte ZDA
Ruski predsednik je po srečanju dejal, da »obstaja priložnost za sodelovanje pri reševanju skupne težave«. Čeprav je v nagovoru generalne skupščine Obama poudarjal Asadov odhod, Kremelj pa je postavil sirski režim na čelo boja proti IS. »Za besednimi dvoboji in jeklenimi pogledi sta voditelja igrala pretanjen diplomatski poker in poskušala drug drugega pripraviti do spremembe svojih stališč,« je bil prepričan Michael Gordon za New York Times.
Putin je imel očitno v rokah boljše karte, kar so nakazale besede ameriškega predsednika, da je Washington pripravljen na »upravljan prehod«. Komentatorji si to razlagajo kot privolitev, da bo lahko Asad še nekaj časa ostal na oblasti. Tudi evropske države se pod pritiskom vala beguncev vse bolj nagibajo k začasnemu sodelovanju z Damaskom, kar je danes nakazal avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz. »Realističen pogled« po njegovem pomeni tudi vključitev tistih, »ki jih upravičeno obsojamo«.
Ameriški zunanji minister John Kerry je nakazal, da bodo ZDA morda privolile v nekatere želje Rusije ali Irana, če bodo prepričali Asada, naj preneha metati sode eksploziva na Sirce. Obama je po zbližanju s kubanskimi revolucionarji doživel še eno zgodovinsko rokovanje, ko je segel v roko iranskemu zunanjemu ministru Mohamedu Džavadu Zarifu (zaradi česar je slednji že deležen ostrih kritik konservativnih iranskih krogov).
»Putin ima za sabo nekaj uspešnih dni, kar zadeva odnose z javnostjo. Vsi so pričakovali, kaj bo povedal ob začetku javne razprave, vsi smo govorili o Siriji,« je rusko dimno zaveso ocenil Michael McFaul, prvi veleposlanik predsednika Obame v Rusiji. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je danes sicer pozval ZN, naj pošljejo v vzhodno Ukrajino mirovne enote. A tega ni slišala ruska delegacija, ki je z odhodom iz dvorane vrnila Ukrajincem za podobno gesto ob Putinovem govoru.
Osvežitev modrih čelad
Mirovne operacije ZN so bile tema posebnega srečanja svetovnih voditeljev, na katerem se je več kot 50 držav zavezalo, da bo prispevalo okoli 40.000 dodatnih vojakov in policistov za mirovne enote. Najbolj jasna je bila zaveza kitajskega predsednika Xi Jinpinga, napovedal je ustanovitev stalne mirovne enote z 8000 vojaki (Kitajska ima zdaj 3,07 mirovnika), država pa naj bi v 10 letih prispevala 1,1 milijarde dolarjev.
V 16 mirovnih operacijah ZN trenutno deluje okoli 25.000 pripadnikov enot, od katerih jih največ (9432) prihaja iz Bangladeša. ZDA jih imajo le 82, vendar so največji plačnik, saj prispevajo krepko četrtino proračuna, Obama pa je obljubil, da bodo ZDA okrepile logistično podporo. Mirovne operacije so vse obsežnejše in drage (sedanji proračun je 8,27 milijarde dolarjev), hkrati se soočajo z notranjo krizo, saj so pripadniki modrih čelad med drugim obtoženi posiljevanja prebivalcev, ki naj bi jih ščitili.
