Tiskane izdaje
Berlin – »V Združenih državah zdaj mnogi vidijo motor rasti, okrevanje ameriškega gospodarstva vzbuja veliko pozornosti,« je tiskovni agenciji Bloomberg povedal ameriški finančni minister Jack Lew. Tudi drugim delom sveta priporoča »uporabo vseh ukrepov, ki so na voljo« za spopad s krizami, ob obisku v Frankfurtu, Berlinu in Parizu še posebej evrskemu območju.
Dan po grškem parlamentarnem blagoslovu za nadaljevanje finančnega reševanje z vsemi pogoji, ki jih je s številnimi manjšimi članicami evrskega območja zahtevala tudi Nemčija, nemški finančni minister Wolfgang Schäuble ocenjuje, da je s tem narejen pomemben korak naprej. Berlin še naprej zavrača tudi delni odpis dolgov, čeprav se zanj zdaj zavzemajo celo pri Mednarodnem denarnem skladu, ki je skupaj z evropsko centralno banko in EU eden od največjih upnikov bankrotirane egejske države. Tudi zato vplivni politik iz krščanskodemokratske stranke kanclerke Angele Merkel še naprej ne izključuje vsaj začasnega grexita: »To bi bila morda za Grčijo celo boljša pot!«
Odločneje nad vzroke
Mnogi nemški ekonomisti so prepričani, da bi prezadolžena država z drahmo lažje povečala gospodarsko konkurenčnost, v četrtek pa je v Berlin prispel mogočen zagovornik drugačnega reševanja finančnih in gospodarskih kriz. »Izkoristili smo vse vzvode, da smo naše gospodarstvo spravili v višjo prestavo: denarno politiko, proračunsko politiko in reforme, še posebej na finančnem področju,« je ameriški finančni minister Jack Lew podobno politiko priporočil tudi Evropi.
Nobenega dvoma ni, da so v ZDA po izbruhu njihove nepremičninske krize veliko odločneje obračunali s številnimi njenimi vzroki. Banke, ki so se še posebej opekle s slabimi krediti, so zaprli in tudi nekatere politične enote, ki so si nakopale preveč dolga, so šle v stečaj. Kalifornija se je začasno zatekla celo k izdaji paralelne valute v obliki dolžniških papirjev; ko so uravnotežili svoje proračunske obveznosti, so jih odkupili in zdaj normalno poslujejo naprej.
Nekateri nemški ekonomisti opozarjajo še na druge lekcije ameriškega gospodarskega okrevanja. Za začetek je ameriško gospodarstvo docela tržno usmerjeno ter v manjši meri odvisno od bančnega kapitala od evropskega, izkoriščanje fosilnih goriv s hidravličnim lomljenjem pa je zelo znižalo ceno energije, ki je ponekod v ZDA za polovico nižja kot v Evropi. Tudi zato se ameriški stroški dela že približujejo kitajskim in naj bi se kmalu celo spustili nižje od njih, v Nemčiji pa so se s subvencioniranim spodbujanjem obnovljivih virov doslej stroški električne energije za mnoge porabnike le še povečevali.
Pogledovanje proti Karibom
»Najprej moramo poudariti, da tudi ameriška zgodba še ni pri koncu, zelo vprašljivo je, ali bodo lahko brez večjih težav normalizirali denarno politiko,« je konec lanskega leta v intervjuju za Delo ocenil vodja prognostičnega centra kielskega instituta IfW Stefan Kooths. »Če se bo breme obresti zelo povečalo, bo morda tudi tamkajšnja centralna banka še naprej ujetnica svoje denarne politike. Američani so banke veliko uspešneje rešili dolgov in njihovo gospodarstvo je bolj dinamično, tudi zaradi večje rasti prebivalstva. V ZDA in še bolj v Veliki Britaniji so se proti krizi bojevali tudi z zelo ekspanzivno denarno politiko in se še naprej, pa čeprav se je brezposelnost med tem zelo zmanjšala in je gospodarska rast višja. Zakaj torej še niso pri normalni denarni politiki? Tudi v ZDA marsikaj še ne deluje prav.«
Preučevalci sodobnih finančnih in gospodarskih kriz z zanimanjem pogledujejo tudi proti karibskem Portoriku, ki se tako kot Grčija spopada z velikimi dolžniškimi težavami. 72 milijard dolarjev dolga je na otoku s 3,6 milijona prebivalcev še vedno precej manj od Grčije in tudi upniki so zasebni, portoriški dogodki pa bodo morda vendarle ovrgli ocenjevanje nekaterih grških analitikov, da se njihovi državi v ZDA ne bi dogajalo to, kar se ji v Evropi. Konservativni nemški ekonomisti poudarjajo, da Američani doslej z državnim denarjem niso reševali bankrotiranih enot, stečajniki so morali slediti sodnim napotkom o zmanjšanju državne potrošnje in še posebej pokojnin ter plač državnih uslužbencev. Portoriko sicer ni povsem del ZDA, saj ima svojo ustavo in ne more razglasiti bankrota po ameriški zakonodaji, a bo tudi zato zanimivo opazovati tamkajšnje finančno reševanje.
Jezični nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je ameriškemu kolegu v šali že predlagal zamenjavo Portorika in Grčije, in čeprav se šala morda komu zdi neokusna, gre v obeh primerih za reševanje majhnih, prezadolženih in nekonkurenčnih držav, ujetih v denarno zvezo z bogatejšimi in produktivnejšimi partnericami.
