Tiskane izdaje
New York – Ameriški predsednik Barack Obama je na predvečer 11. septembra, ko se Američani spominjajo terorističnega napada leta 2001, oznanil, da se država podaja v nov spopad, tokrat s skrajno organizacijo Islamska država. Na svoji strani ima javnost, ki sta jo podžgala brutalna umora novinarjev, večino politikov, ki mu že nekaj časa očitajo neodločnost, ter večino medijev.
Čeprav po Obamovih besedah ZDA za zdaj ne grozi neposreden napad oziroma niso zaznale njegovega načrtovanja, je sporočil, da je cilj Bele hiše jasen, postopen »razkroj Islamske države (IS) do njenega popolnega uničenja«. Kampanjo je poimenoval protiteroristično delovanje, kar naj bi mu omogočilo uporabo obstoječe zakonodaje za boj proti Al Kaidi, ki jo je kongres sprejel po terorističnih napadih 11. septembra. Nekateri pravniki so opozorili, da je takšno utemeljevanje nelegalno, predsednik pa je v nagovoru dejal, da bi si želel »podporo kongresa, ki bo svetu pokazala, da so Američani enotni pri soočenju s to nevarnostjo«.
Prva neposredna posledica nove ameriške preventivne vojne je razširitev letalskih napadov iz Iraka v Sirijo, kljub nasprotovanju sirskemu režimu predsednika Bašarja al Asada. Bombardiranje v Iraku je preobrnilo tok spopadov in kurdskim pešmergam ter enotam iraške vlade omogočilo nekaj zmag. To je spodbudilo Belo hišo, da je zasnovala uporabo letalstva kot temeljni kamen nove strategije, saj bodo legitimni vsi vojaški cilji IS, ne samo enote, ki ogrožajo ameriško osebje ali povzročajo humanitarno katastrofo civilnega prebivalstva.
Zapoznela pomoč
Čeprav bodo v Irak poslali dodatnih 475 vojaških svetovalcev, Obama še naprej vztraja, da ZDA svojih vojakov ne bodo pošiljale v boje, ti naj bi bili lokalne enote. Svetovalci naj bi pomagali pri ponovni izgradnji iraške vojske ter oborožili in izurili pešmerge. Bela hiša računa, da bo nova vlada iraškega premiera Haiderja al Abadija presegla globoko nezaupanje med sunitsko manjšino, ki napaja upor islamskih skrajnežev, in šiitsko večino (ter po samostojnosti hrepenečimi Kurdi na severu države).
Veliko večje težave bodo imeli z »nekdanjimi zdravniki, kmeti in lekarnarji«, kot je predsednik v začetku avgusta v pogovoru za New York Times imenoval sirsko opozicijo in dejal, da ni veliko upanja za njihovo preoblikovanje v učinkovito bojno silo. Mesec dni kasneje so postali jedro načrta za boj proti skrajnežem, kljub temu da so ZDA dve leti bolj ali manj zavračale njihovo oboroževanje, ker »bi to le še spodbudilo državljansko vojno«. Iz ameriške administracije prihajajo neuradne trditve, da je predsednik spremenil mnenje.
ZDA nimajo velike izbire, če nočejo pri napadu na IS postati zaveznice Asadovega režima. Kritiki mu sicer očitajo, da so zamudili priložnost, saj so zmerni uporniki skoraj izginili, preostale skupine pa so vojaško zelo šibke in bodo težko zapolnile vrzel po porazu Islamske države. Še bolj bode v oči dejstvo, da je za zgled novi strategiji postavil ameriško delovanje v Jemnu in Somaliji, kjer s pomočjo obveščevalnih podatkov brezpilotna letala napadajo domnevne teroriste. Toda Somalija je hkrati razpadla država, Jemen se bliža temu stanju.
Novačenje voljnih
Čeprav vojaški strokovnjaki opozarjajo, da bo boj proti IS brez sodelovanja kopenskih enot ZDA izjemno zahteven, Obamovo vztrajanje, da na Bližnjem vzhodu ne bo več »ameriških škornjev«, ni samo uresničevanje obljube o umiku. Ameriška navzočnost je namreč zagotovilo za arabski upor in rekrutiranje novih pripadnikov skrajnih skupin. Zato je pomemben del strategije kovanje čim širšega mednarodnega zavezništva proti Islamski državi, predvsem držav (sunitskega) Arabskega polotoka, da ne bi znova spodbudili obtožb o spopadu civilizacij.
Zunanji minister John Kerry je danes v Saudski Arabiji prepričeval gostitelje in še deset pretežno sunitskih držav (Združene arabske emirate, Katar, Kuvajt, Bahrain, Oman, Egipt, Jordanijo, Turčijo, Libanon ter Irak), naj podprejo strategijo ali vsaj ustavijo finančno podporo skrajnežem in dotok novih borcev, ki odhajajo na džihad v Sirijo in Irak. Saudska Arabija je privolila, da bo na svojih tleh urila pripadnike sirske opozicije. Tako kot se Zahod boji vrnitve svojih državljanov, ki so se pridružili skrajnežem, tudi arabski režimi z vse večjo tesnobo spremljajo radikalizacijo stotine svojih državljanov v krvavih spopadih v soseščini.
Nova koalicija voljnih sicer kaže precej manj bojnega navdušenja od njene predhodnice za Irak, saj sta Velika Britanija in Nemčija napovedali, da ne bosta sodelovali v letalskih napadih na Sirijo. Sirski minister za narodno spravo Ali Hajdarni je dejal, da je v skladu z mednarodnim pravom za vsako akcijo na sirskem ozemlju potrebno soglasje Sirije. Damasku je pritegnila tudi Rusija, »brez odločitve varnostnega sveta bi šlo za kršitev pravil mednarodnega prava«, so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva. Obama bo čez dva tedna v New Yorku predsedoval posebnemu zasedanju varnostnega sveta, na katerem bo vsako odločnejšo resolucijo zagotovo ustavil ruski veto.
