ZDA so odškrnile vrata Sircem

New York – ZDA bodo v ­prihodnjih mesecih sprejele­ 10.000 beguncev iz Sirije,­ skoraj­ sedemkrat več, kot so jih doslej. To je nemudoma­ sprožilo vprašanja na desnici,­ ali bodo lahko preprečili prihod morebitnih teroristov. Humanitarne skupine pa opozarjajo, da je številka močno prenizka.

Od izbruha ene največjih begunskih kriz po drugi svetovni vojni se stopnjuje pritisk na ameriško vlado, naj se bolj aktivno pridruži reševanju agonije. Po besedah tiskovnega predstavnika Bele hiše Josha Earnesta je 4 milijarde dolarjev pomoči, ki so jih ZDA doslej namenile humanitarnim agencijam, »najbolj učinkovit način za ameriško prevzemanje bremena«, kljub temu pa se je predsednik Barack Obama odločil, da bodo v prihodnjem proračunskem letu (to se v ZDA začne 1. oktobra) sprejeli v državo 10.000 beguncev iz Sirije.

To ne bo olajšalo pritiska na evropske države, saj bodo to begunci, ki že zdaj čakajo na vstop v ZDA, ne pa tisoči, ki se vsak dan prek Balkana prebijajo proti severu EU. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNCHR) je v zadnjih letih sprejel 17.000 prošenj sirskih ubežnikov za bivanje v ZDA, pri čemer jih je okoli 1500 že v državi, 300 pa naj bi jih sprejeli do konca septembra. Preostalih 15.000 jih čaka na konec procesa preverjanja, razširjena kvota pa velja zanje.

Dolg proces

Število beguncev, ki jih ZDA sprejmejo vsako leto, je trenutno omejeno na 70.000, vendar je zunanji minister John Kerry v sredo napovedal, da ga bodo v prihodnjem proračunskem letu dvignili na 75.000. Pri tem naj bi se po nekaterih napovedih število še povečevalo. Kerry je dejal, da »si močno prizadevamo najti število (beguncev), ki ga lahko obvladujemo ob krizi v Siriji in Evropi«. Na zaprti seji kongresa naj bi omenjal celo število 100.000, a je Bela hiša to kasneje zanikala.

Hilary Weaver, profesorica socio­logije na Univerzi v Buffalu, pravi, da pri povečanju števila sprejetih beguncev ne gre le za uradni dvig, ampak za omejene kapacitete ameriškega sistema. »Vprašanje je, kdo jih bo sprejel na letališču, kdo pripravil bivališča zanje, kdo sprejel v šolo ...,« je opozorila. Po njenih besedah je jasno, da morajo ZDA čim prej sprejeti več beguncev, toda brez ustrezne infrastrukture ne morejo samo ­povečati kvote.

Tudi Josh Earnest trdi, da števila sprejetih beguncev ni mogoče zviševati brez kongresne odločitve, da zanje nameni več denarja. Toda nekatere kongresnike na desnici bolj skrbi, da bi brez ustreznega preverjanja spustili v državo ljudi z območja delovanja Islamske države in drugih terorističnih skupin. »Zelo pomembno je, da naša humanitarna prepričanja presodimo z varnostnim tveganjem. Nočemo še enega bombnega napada na bostonski maraton,« je izjavil new­yorški poslanec Peter King.

Bela hiša je poudarila, da ne bodo omilili strogega varnostnega in medicinskega preverjanja posameznikov, ki lahko traja tudi dve leti. Postopek se začne s prijavo prek Združenih narodov v enem od številnih begunskih taborišč, nato se lotijo preverjanja številne vladne organizacije, od nacionalnega središča za boj proti terorizmu, obrambnega ministrstva do obveščevalnih agencij.

Sramotno malo

ZDA so v preteklosti že sprejele valove beguncev, leta 1979 je prišlo 111.000 Vietnamcev, leta 1980 pa več kot 120.000 Kubancev. Eleanor­ Acer iz newyorške organizacije Human Rights First je opozorila, da je »deset tisoč sramotno nizka številka glede na razsežnosti krize ter to, da so bile ZDA dolgo vodilna država pri ponovni naselitvi (beguncev)«. Še posebej, ker je celo Venezuela kljub gospodarskemu razsulu obljubila, da bo sprejela 20.000 ubežnikov.

Del politikov levice si že nekaj časa prizadeva, da bi ZDA sprejele več deset tisoč Sircev. Demokratska senatorja Dick Durbin in Amy Klobuchar sta že maja z ducatom kolegov v pismu pozvala predsednika Obamo, naj jih v državo sprejmejo 65.000. Pri tem so ne dovolj odločen odziv primerjali s »polomom mednarodne skupnosti, ki med nacističnim genocidom ni zaščitila židovskih beguncev«.

Na desnici za razmere v Siriji krivijo Obamovo neodločnost pri posredovanju v državi, tudi ko je tamkajšnji režim uporabil kemično orožje. Celo nekdanji podpredsednik Dick Cheney, eden od glavnih podpihovalcev napada na Irak, ki je razrušil stabilnost regije, je izjavil, da je Obamov umik z Bližnjega vzhoda »glavni vzrok za sedanje težave Evrope«.