Tiskane izdaje
• Vsako zvezno državo predstavljata dva senatorja, kar glede na različno število prebivalcev posamezne države pomeni, da senatorji zastopajo zelo različno število volivcev. Vsak senator iz zvezne države Wyoming, torej države z najmanjšim številom prebivalcev, tako zastopa približno 291.329 volivcev, vsak od dvojice senatorjev iz najbolj številne ameriške zvezne države Kalifornija pa 19.170.000 volivcev.
• Vodstvo senata sestavljajo predsednik senata (podpredsednik ZDA), predsednik pro tempore (običajno najstarejši član stranke, ki ima v rokah večino sedežev), vodja večine in njegov pomočnik − »strankarski bič« (majority whip) ter vodja manjšine in njegov pomočnik, prav tako »strankarski bič« (minority whip).
• Beseda senator izhaja iz latinščine in pomeni »stari mož«.
• Prva senatorja, izvoljena na položaj, sta bila Robert Morris in William Maclay iz zvezne države Pennsylvania, ki so ju volivci izbrali 30. septembra 1788. Senat se je prvič zbral šele četrtega marca naslednje leto v New Yorku.
• Senatorje so vse do ratifikacije 17. amandmaja leta 1912 volili poslanci posameznih zveznih držav, šele nato pa neposredno volivci.
• Ameriški senat se je prvič sestal četrtega marca 1789 v New Yorku. Aprila naslednje leto se je preselil v Philadelphio, novembra 1800 pa v Washington, D. C.
• Prva ženska senatorka je bila Rebecca Felton, demokratka iz zvezne države Georgia, ki so jo na položaj imenovali oktobra 1922. Prevzela ga je mesec dni zatem, a zasedala le 24 ur. Prva ženska je bila na senatorsko mesto izvoljena šele desetletje pozneje - zasedla ga je demokratka iz Arkansasa Hattie Caraway. Leta 1938 je bila izvoljena še enkrat.
• Edina ameriška prva dama, ki je pozneje postala senatorka, je Hillary Clinton, demokratka iz New Yorka.
• Z nazivom najstarejšega senatorja se ponaša Storm Thurmond, republikanski senator iz Južne Karoline, ki bil na položaju kar 49 let, vse do svojega stotega leta starosti, nato pa se je decembra 2002 upokojil. V njegovih rokah je tudi rekord za najdaljši senatni govor v 20. stoletju − leta 1957 je govoril 24 ur in 18 minut ter na ta način s parlamentarno blokado »piratiziranja« razprave (filibuster) ustavil sprejetje zakona o državljanskih pravicah.
• Najmlajši senator je bil John H. Eaton, republikanec iz zvezne države Tennessee, ki je bil leta 1818 imenovan na izpraznjeni položaj, čeprav je bil star šele 28 let in ni izpolnjeval zahtev ustave. Pozneje je bil izvoljen še enkrat, v senatu pa je služil do leta 1829.
• Za senatorja z najdaljšim stažem velja demokratski senator iz Zahodne Virginije Robert C. Byrd, ki je položaj zasedel januarja 1959 in na njem ostal do smrti junija 2010. Z nazivom člana kongresa z najdaljšim stažem pa se ponaša demokratski politik John David Dingell, ki je član predstavniškega doma že od decembra 1955.
• Doslej je 16 senatorjev pozneje zasedlo še predsedniški položaj. Prvi od njih je bil James Monroe, peti ameriški predsednik, ki je predsednikoval med letoma 1817 in 1825. Trije od nekdanjih senatorjev − Warren G. Harding, John F. Kennedy in Barack Obama − so se v Belo hišo preselili neposredno iz senata.
• Prvi nekdanji predsednik, ki je bil pozneje izvoljen v senat, je bil Andrew Johnson, marca 1875.
• Edini senator, ki je bil ubit v dvoboju, je bil David Broderick iz Kalifornije. Umrl je septembra 1859 po dvoboju, na katerega ga je po besednem obračunavanju izzval kalifornijski sodnik David Terry. Usodnega jutra 13. septembra sta se Broderick in Terry sešla pri jezeru Merced na obrobju San Francisca. Broderickova pištola se je prekmalu sprožila − krogla je zadela tla − in tako je bil prisiljen razorožen počakati, da je Terry mirno nameril. Krogla ga je zadela v desno pljučno krilo. Čeprav je Terry domneval, da je bila rana le površinska, se je izkazala za usodno − Broderick je umrl tri dni pozneje.
• Edini senator, ki je predstavljal kar tri zvezne države, je bil James Shields. Med letoma 1849 in 1855 je predstavljal Illinois, med letoma 1858 in 1859 Minnesoto, leta 1879 pa še Missouri.
• V zbornici ameriškega senata rože niso dovoljene, razen kadar jih na dan spominske slovesnosti postavijo na mizo pokojnega senatorja.
• V času 81. kongresa (med letoma 1949 in 1951) je ta zasedal 389 dni. V novejši zgodovini rekord pripada 104. kongresu (med letoma 1995 in 1997), ki je zasedal 343 dni.
• Prvi nekdanji član spodnjega doma ameriškega kongresa, ki je pozneje postal predsednik, je bil James Madison. Predsedniški položaj je prevzel marca 1809. Prvi nekdanji predsednik, ki je pozneje postal član predstavniškega doma, je bil leta 1831 John Quincy Adams.
• Prva ženska, izvoljena v predstavniški dom, je bila Jeannette Rankin iz Montane leta 1916.
• Z le 22 leti, kar je po ameriški ustavi še premalo, je bil v predstavniški dom kot najmlajši kongresnik izvoljen William Charles Cole Claiborne iz zvezne države Tennessee. Bil je član petega kongresa med letoma 1797 in 1799.
• V času državljanske vojne so prostore na ameriškem Kapitolu uporabljali kot pekarno, bolnišnico in vojašnico.
• Vse od leta 1904 so v menzah predstavniškega doma vsak dan stregli fižolovo juho, nato pa so jo kuharji nekega vročega dne umaknili z jedilnika. Ko je to ugotovil vodja kongresne večine republikanec Joseph Cannon, je zahteval, da jo vrnejo na jedilnik, ne glede na vreme. Juha je še vedno na jedilniku.
