Tiskane izdaje
New York – Svetovni voditelji se bodo danes zbrali na splošnem zasedanju 71. generalne skupščine Združenih narodov, teden začenjajo z razpravo o največji begunski krizi po drugi svetovni vojni. Podobno srečanje, le da bolj kot na splošne zaveze usmerjeno v konkretne rešitve, jutri organizirajo ZDA; Slovenije ni med povabljenimi.
Spopadi v Siriji so eden glavnih vzrokov za begunsko krizo, iskanje rešitve za kaos v državi pa je v soboto zasenčil ameriški letalski napad na položaje sirske vojske na vzhodu države. V Washingtonu so hitro sporočili, da je šlo za napako, češ da so bili nameravani cilj štirih letal skrajneži Islamske države, in izrazili obžalovanje »za nenamerno izgubljena življenja«. Rusija je v soboto zvečer takoj sklicala izredno zasedanje varnostnega sveta in sporočila, da je napad ogrozil že tako krhek mirovni sporazum. V ZDA je to sprožilo obtožbe o »ciničnem in hinavskem triku«, ker se v Moskvi podobno ne odzovejo na okrutnosti sirskega režima.
Izhlapeli ostanki zaupanja
Obe državi sta v soboto svojo nejevoljo izražali z odhodom iz dvorane, ko je nastopal predstavnik Washingtona ali Moskve. Izpareli so zadnji ostanki zaupanja. To pomeni, da bo tudi ob morebitnem ohranitvi dogovora o premirju ustanovitev središča za usklajevanje vojaškega sodelovanja zelo otežena. V tednu dni se konvojem s humanitarno pomočjo ni uspelo prebiti v uporniški del Alepa, kar je ameriški pogoj za potrditev sporazuma. Napetost zaradi ameriške napake se bo tako gotovo prelila tudi v za jutri napovedano zasedanje mednarodne podporne skupine za Sirijo, ter v sestanek varnostnega sveta v sredo.
Premirje je vsaj nekoliko olajšalo razmere v državi, v kateri je v zadnjih petih letih umrlo okoli 430.000 ljudi, vojna pa je sprožila mednarodno begunsko krizo. Sedanja razprava generalne skupščine o njej bo prvo zasedanje na to temo na najvišji ravni, njen namen pa je sprejetje politične deklaracije o migrantih in beguncih. Ta ne bo pravno zavezujoča, v njej ne bo poziva generalnega sekretarja Ban Ki Muna, naj države vsako leto sprejmejo deset odstotkov beguncev, humanitarne organizacije pa so jo že označile za še en papirnat in nezadosten odziv svetovne organizacije.
Pahor s sogovorniki
Več konkretnih rešitev naj bi ponudilo jutrišnje srečanje, ki ga pripravlja ameriški predsednik Barack Obama, na njem pa nameravajo doseči zaveze za tretjino (okoli tri milijarde dolarjev) večje donacije in za dvakrat povečati število beguncev, ki jih vsako leto sprejmejo države. Slovenija ni izpolnila meril za povabilo (po neuradnih podatkih bi se morali zavezati za sprejetje od štiri do pet tisoč beguncev na leto), zato je ni med okoli 45 povabljenimi državami. ZDA bodo število beguncev, ki jih sprejmejo, z letošnjih 85.000 povečale na 110.000 na leto, kar je po očitkih kritikov »nepomembno« število v primerjavi z velikostjo in bogastvom države.
Slovenski predsednik Borut Pahor, ki naj bi za govornico generalne skupščine stopil jutri malo pred polnočjo, si je v ZDA našel zanimive sogovornike. V sredo bo dan začel z iranskim predsednikom Hasanom Ruhanijem, njegov urad je zaprosil tudi za srečanje s turškim predsednikom Recepom Erdoğanom. Morda mu bo izrazil slovensko skrb zaradi množičnih čistk v Turčiji po neuspelem državnem udaru. V slovenski delegaciji bo tudi minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, oba pa bosta obisk izrabila za lobiranje pri svetovnih voditeljih, naj podprejo kandidaturo nekdanjega slovenskega predsednika Danila Türka za generalnega sekretarja ZN.
