Japonski parlament je danes soglasno sprejel zakon, ki bo cesarju Akihitu odprl vrata v mirno življenje nekega »džokoja«. Tako se bo namreč imenoval monarh, ko se bo odpovedal prestolu, verjetno decembra 2018, to pa mu zgodovinski zakon zdaj tudi omogoča.
Zgornji dom japonskega parlamenta se je namreč strinjal, da cesar po odpovedi prestolu obdrži vse dosedanje privilegije in pridobi naziv »daidžo teno«, pogosto skrajšan v »džoko«, kar v prostem prevodu pomeni »upokojen nebeški cesar«.
Tako so pravili polovici od 124 Akihitovih predhodnikov, saj je bila odpoved prestolu v japonski zgodovini običajen pojav vse do 19. stoletja. Potem ko je leta 1817 s prestola odstopil cesar Kokaku – zadnji, ki je to do zdaj storil prostovoljno –, je cesarska hiša leta 1889 onemogočila odpoved prestolu, saj se je bala, da bi bili slabi odnosi med upokojenim in dejavnim monarhom lahko tako obremenjeni s tekmovalnostjo, da bi se razvili v odprt spor.
Ljubezen s teniškega igrišča
Cesar Akihito je prvič javno povedal, da bi se rad odpovedal prestolu, avgusta lani, ko je državljanom pojasnil, da ni več dovolj zdrav, da bi lahko svoje naloge opravljal brez napak. Prizadelo ga je predvsem to, je pred tem pojasnil cesarski hiši, da je nekajkrat pozabil na proceduro med pomembnimi slavnostnimi dogodki, in ker Akihito tako kakor vsi japonski cesarji pred njim svoj položaj jemlje izjemno resno, bi rad dal vedeti, da je občutek odgovornosti za vse napake, tudi če so povezane s slavnostno prireditvijo, temelj urejene družbe.
Foto: Koji Sasahara/AP
Zakon bo veljal samo za cesarja Akihita in mu bo omogočil, da bo prestol predal svojemu najstarejšemu sinu princu Naruhitu v treh letih od začetka veljavnosti zakona. Japonska vlada predvideva, da se bo odpoved prestolu zgodila 23. decembra 2018, ko bo sedanji cesar star 85 let.
Naruhito bo tako začel novo japonsko obdobje z letom 2019, državni praznik, ko praznujejo monarhov rojstni dan, pa bodo prestavili na 23. februar, ko se je rodil prihodnji cesar. Naslednji v vrsti za prestol bo Naruhitov mlajši brat Akišino, čigar proračun za zasebne stroške bodo potrojili na 833.000 dolarjev na leto. Sedanji cesar je sedel na prestol leta 1989 po smrti svojega očeta Hirohita. Resda velja za potomca boginje Amaterasu, vendar nič več ne velja za božansko bitje, ampak samo za »simbol države« brez politične moči.
Toda Akihita Japonci iskreno obožujejo, tudi zaradi skromnega vedenja in človeškosti, ki jo je znal pokazati v najtežjih trenutkih za državo. Po katastrofalnem potresu in cunamiju, ki je marca 2011 divjal po Japonski, sta cesar Akihito in cesarica Mičiko obiskala ljudi, ki jih je prizadela nesreča. To so bili redko videni trenutki, ko je monarh sezul čevlje in pokleknil, da bi se pogovarjal z nekaterimi od njih ter jih moralno podprl.
Akihito je postal del zgodovine že leta 1959, ko je postal prvi princ prestolonaslednik, ki se je poročil z žensko brez plemiškega naslova. Mičiko je bila hči bogatega industrialca, vendar ni imela modre krvi, zato je del družbe, zaskrbljen zaradi propadanja tradicionalnih vrednot, takrat nasprotoval prosti izbiri prihodnjega monarha, ki je svojo ljubezen našel na teniškem igrišču.
Japonci naklonjeni ideji o ženski na prestolu
Zakon, ki omogoča Akihitovo odpoved prestolu, bi lahko postal obrazec za stabilno menjavo na prestolu, vendar ne rešuje težav zaradi pomanjkanja moških prestolonaslednikov ali zmanjševanja števila članov cesarske družine. Po zakonu o cesarski hiši iz leta 1947 morajo ženske zapustiti cesarsko družino, če se poročijo z moškimi brez plemiškega naslova, in prav to se bo zgodilo princesi Mako, najstarejši vnukinji cesarja Akihita, ki je napovedala, da se bo kmalu zaročila s 25-letnim Keijem Komurom in bo zato izgubila plemiški naslov. Tako se bo cesarska družina zmanjšala na 18 članov, med katerimi bo 13 žensk. Prestola po sedanjem zakonu ne more zasesti ženska, čeprav je bilo v zgodovini Japonske osem cesaric, ki so vladale mačistični državi.
Ankete kažejo, da bi danes kar 86 odstotkov Japoncev podprlo idejo ženske na prestolu, 62 odstotkov pa se jih zavzema za to, da bi ženske obdržale plemiški naslov, če bi se poročile z moškimi brez njega. Tudi 68 odstotkov vprašanih podpira predlog, da bi zakon o cesarski hiši spremenili tako, da bi vsem prihodnjim cesarjem takoj dovolili, da bi se odpovedali prestolu, če bi to hoteli storiti. Kajti naslednji japonski cesar Naruhito ima samo eno hčer, zato bo po sedanjem zakonu njegov prvi naslednik mlajši brat Akišino, nato pa princ Hisahito, Akišinov sin in brat princese Mako.
Nič ni treba poudarjati, da so japonski tradicionalisti silno zaskrbljeni za prihodnost cesarstva. Kajti kaj se bo zgodilo, če Hisahito, ki je zdaj star deset let, ne bo imel sina?
Tiskane izdaje
