Tiskane izdaje
Berlin – Ste si vedno želeli imeti sanjski otok? Nemška trgovinska veriga poleg kave po ugodni ceni ponuja otoke od Kanade do Francoske Polinezije. Za najcenejšega zahtevajo le 60.000 evrov, če vam je tudi to preveč, pa si lahko ponekod pridobite privlačne nepremičnine tako rekoč zastonj.
Za čudovite stare zgradbe, vredne manj kot espresso, je treba še pobrskati po svetovnem spletu, trgovinske verige, kot Tchibo, pa vsak teden spreminjajo ponudbo in kdo ve, morda se bo katera od njih za polinezijskimi otoki ogledala tudi po umbrijskih ali sicilskih hišah. Najcenejše ponudbe niso brez zank, saj za podarjene hiše pogosto zahtevajo obvezno prenovo in mnoge so je tudi več kot potrebne, amaterski mojstri pa lahko tako pridejo do ključa za svoje sanjsko stanovanje ali hišo. Ali kar do otoka, na katerem lahko igrate celo nogomet! Goose Island pred vzhodno kanadsko obalo, ki ga za borih 60.000 evrov ponujajo pri Tchibu, je velik za dve nogometni igrišči in tudi sicer se novemu lastniku z nikomer ne bo treba prepirati za najboljšo sončno lego za svoj ležalnik.
Znane osebnosti, kot Johnny Depp, Nicolas Cage ali Céline Dion, ki so pred Tchibom sodelovale s hamburškim ponudnikom zasebnih otokov Vladi Private Islands, se bodo najbrž bolj zanimale za najdražjo ponudbo, skoraj milijon evrov vredni otok Maraeroa v Francoski Polineziji, za irske, norveške, finske ali ameriške otočke pa so ponujene cene manj zasoljene. Nepremičninsko podjetje za to posebno priložnost ponuja celo popuste, pri Tchibu pa lahko novi lastniki z nakupom ugodne kave in druge ponudbe prihranijo kak evro, če jim bo nakup sanjskega otoka spraznil denarnico.
Zaščita pred deflacijo
Tudi najdražji nakup pa ni tako precenjen, če upoštevamo, da Nemci zdaj prav z velikopoteznim vlaganjem v počitniške hiše in stanovanja svoje prihranke varujejo pred deflacijo in morebitnimi novimi finančnimi pretresi. Nemci niso preveč navdušeni nad borznimi vlaganji, dobre stare hranilnice se ne splačajo več, v primerjavi s številnimi drugimi državami pa so v preteklosti nakupovali manj nepremičnin in videti je, da hočejo zdaj to nadomestiti. Ob severno- in vzhodnomorskih obalah nemških dežel Mecklenburg-Predpomorjanska ali Schleswig-Holstein menda ni več mogoče dobiti počitniške hiše z razgledom na morje pod milijonom evrov, še posebno če se ponaša s tradicionalno slamnato streho. Prelepe severnomorske peščene obale z bogatim vodnim rastlinjem so že tradicionalno najljubši počitniški cilj prebivalcev severnonemških dežel.
Če je za pošteno počitniško hišo na otoku Usedom treba odšteti premoženje, so v časih vse manj vrednega denarja lahko privlačna tudi »mesta duhov«, na primer v Italiji. Nekoč živahnim trgovskim ali drugim središčem na vrhovih hribov ali pod njimi danes grozi ponovna združitev s kamnito pokrajino, zato nekateri ne izbirajo sredstev za pridobitev novih meščanov. Mesteca, kot sicilski Gangi ali piemontska Carrega Ligure, ugodno ponujajo tradicionalne dvonadstropne hiše, v katerih je nekoč zgoraj prebivala družina, spodaj pa domače živali, potem pa so se vsaj prvi v iskanju boljšega življenja izselili. Samo iz Gangija je v 20. stoletju zaradi revščine in mafije v Argentino odšlo več kot devet tisoč ljudi, drugje so meščane in vaščane pregnali potresi in druge naravne nesreče ali samo težko življenje.
Časi pa so se spremenili in večina današnjih kupcev nepremičnin si ne želi kmetovanja ali opravljanja drugih plačanih del, ampak le počitka v prijetnem okolju, zato so morda celo za mafijo manj zanimivi. In če se nočejo lotiti naporne in drage obnove, ker so to zanje marsikje že opravili drugi, pa so cene še vedno ugodne. Takšno je umbrijsko orlovo gnezdo Castello di Postignano, kjer britanskim in vsem drugim kupcem ponujajo prelepo obnovljeno stanovanje v dramatični stari hiši že za ceno ladjice na londonskem delu Temze. Ker so prebivalce nekoč cvetočega trgovskega središča že pregnali potresi, so arhitekti še trdno obnovili temelje, stanovanja pa so videti kot iz arhitekturnih revij.
Nobelov nagrajenec za ekonomijo Robert Shiller vseeno verjame, da hiše in stanovanja niso več dobra investicija, ampak samo potrošniška izbira. »Nakup hiše je kot odločitev za otroka, delati boste morali zanjo in veliko bo skrbi. Začela se bo podirati ali pa se vam bodo zaredili termiti, snežni vihar vam bo dvignil streho in tako naprej,« je povedal za revijo Money. A kaj je to v primerjavi z zadoščenjem, da smo kralji med svojimi štirimi stenami? Če se bojimo stroškov, se še vedno lahko odločimo za platnene stene in s seboj na počitnice vzamemo šotor!
