Življenje na mačjih otokih

Japonci si čas namesto s psi vse pogosteje krajšajo z mačjo populacijo.

Objavljeno
29. oktober 2015 20.29
Zorana Baković, zunanja politika
Zorana Baković, zunanja politika

Japonci so bili v zgodovini ljubitelji psov. Vzgajali so jih več stoletij in danes imajo več kakor deset registriranih avtohtonih pasem. Mačke so postale priljubljene šele, ko so začeli vzgajati sviloprejke zaradi svile in so jih navadne družine potrebovale, da bi varovale dragocene ličinke pred mišmi.

Toda danes se število hišnih mačk na Japonskem povečuje iz drugih razlogov. Čedalje več je namreč starejših in osamljenih ljudi. Letos bodo, piše časopis Asahi Šimbun, mačke postale številnejše od psov, katerih število se je v zadnjih petih letih znižalo za 12,8 odstotka. Leta 2014 je 10,35 milijona japonskih družin imelo pse, 9,96 milijona družin pa je za hišne ljubljenčke imelo mačke, katerih število se je povečalo za 3,6 odstotka.

To se ni zgodilo zaradi vpliva Hello Kitty, ki jo je resda mogoče videti na vsakem koraku, v reklamah, na skodelicah in na pohištvu, oblikovanem po podobi bele mačke s pentljico na ušesih, ampak je posledica povečanja števila starejših oseb, ki težje skrbijo za pse kakor za mačke. Ker so pogosto osamljeni in zato toliko bolj potrebujejo hišnega ljubljenčka, se odločijo za žival, ki je ni treba peljati na sprehod, je dresirati, se družiti z njo in stalno skrbeti, da ji morda ne bi postalo dolgčas.

Japonci o vsem vodijo natančno­ evidenco. Lani so ugotovili, da je več kakor 60 odstotkov lastnikov psov v njihovi državi starejših od 50 let. Poleg tega se generaciji majhnih psov, ki so bili konec devetdesetih let prejšnjega stoletja zelo v modi, izteka življenjska pot in tudi zato se pasja populacija manjša. Toda mačke prihajajo in povsod jih je čedalje več. Celo v medijih, pravi Šonan Animal Production Inc., podjetje iz Narite, ki daje v najem živali za snemanje televizijskih oddaj in reklam. Še do pred kratkim je 80 odstotkov njihovih strank zahtevalo pse. Zdaj jih 60 odstotkov hoče izključno mačke.

Psi, mačke, ribice in želve so najpogostejši hišni ljubljenčki v japonskih družinah. Statistični podatki kažejo na »eksplozijo« hišnih ljubljenčkov, začela pa se je leta 2003, ko so ugotovili, da je število psov in mačk preseglo število otrok, mlajših od 16 let. Od takrat se to razmerje povečuje v korist hišnih ljubljenčkov.

Hkrati to pomeni, da ljudje porabijo čedalje več denarja za opremo za pse in mačke, in čeprav živalim to ne pomeni veliko, se ljudem očitno zdi zelo pomembno, da lahko mački okoli vratu zapnejo dragoceno ogrlico ali odpeljejo psa na posebno kopel v lepotni salon.

Mačje kavarne

Eden od fenomenov, povezanih s čedalje večjo obsedenostjo z mačkami, so tudi japonske mačje kavarne. Pravzaprav so to kavarne za ljudi, ki lahko v njih opazujejo ali razvajajo mačke, medtem ko pijejo kavo, za vsako uro, preživeto z živalmi, pa morajo gostje plačati neko ceno. Vse skupaj je podobno kratkotrajnemu najemu mačk.

Ideja izvira iz Tajvana, kjer se je pojavila pred malo manj kakor dvema desetletjema, vendar je našla največji trg na Japonskem. V Tokiu je danes več kakor 40 mačjih kavarn, ki uspešno poslujejo zato, ker mnogi meščani živijo v najetih stanovanjih, v katerih ne smejo imeti hišnih ljubljenčkov, zato je zanje posedanje v kavarni z nekaj deset mačkami pravzaprav svojevrstna terapija. Tam lahko preživijo eno uro za 10 dolarjev ali ves dan za samo trikrat več. In ker se posel širi, se tudi mačje kavarne specializirajo. Nekatere imajo samo čistokrvne mačke, druge samo potepuške, ki so jih našli na ulicah, tretje črne, četrte pa samo bele mačke itd. Idej, kako narediti druženje z mačkami neponovljivo, je iz dneva v dan več.

Turistična ponudba

V japonski turistični ponudbi so posebej zanimivi mačji otoki. Otok Taširodžima, ki leži vzhodno od Sendaia, je znan ne samo po mačkah, ki v velikih skupinah pričakajo ladje v pristanišču, ampak tudi po svetišču, posvečenem »mačjemu bogu«, ki ga častijo ribiči med molitvijo za dober ulov in mirno morje. Že več sto let častijo mačke kakor božanstva, ker so ljudje po njihovem vedenju lahko predvideli, kakšen bo ulov rib. Ko je veliki cunami leta 2011 razdejal otok, so mačke preživele prav zaradi tistega nagona, zaradi katerega jih imajo Japonci pogosto za sveta bitja.

Toda otok Aošima v regiji Šikoku razkriva demografska gibanja, ki Japonce najbolj skrbijo. »Petnajst prebivalcev in sto mačk« pravijo temu otoku v turističnih brošurah in res je tako. Odkar je pred desetletjem število prebivalcev na Aošimi padlo pod 50, se je število mačk povečevalo. Danes je tu, kakor pravijo v reklamnem gradivu, »mačji raj«, zanimiv zlasti za velike ljubitelje teh živali.

Toda medtem ko turistični delavci v prevladi mačk nad ljudmi vidijo predvsem poslovno priložnost, so demografi zelo zaskrbljeni. Mačke so na Japonskem postale simbol staranja in osamljenosti.