Tiskane izdaje
Četrte kenijske predsedniške volitve spremljajo manipulacije in zavajanje volivcev. Socialna omrežja preplavljajo lažne novice (fake news) in propagandni videoposnetki, v strahu pred izbruhom nasilja, ki je sledilo preteklim volitvam, pa se vrstijo pozivi k miru.
Predsedniških kandidatov je več, a realne možnosti za zmago imata le Uhuru Kenyatta in Raila Odinga. Kenyatta iz največje etnične skupine Kikuju se poteguje za svoj drugi zaporedni predsedniški mandat, Odinga, poslovnež in nekdanji premier, pa je pripadnik Luojev. Oba sta sinova nekdaj vplivnih politikov. Politični program in ideološka usmerjenost kandidatov v Keniji ne igrata pomembnejše vloge, saj volilni upravičenci navadno glasujejo za pripadnika svoje etnične skupnosti.
Zadnji teden predsedniških kampanj je zaznamovala tudi smrt Chrisa Msande, visokega predstavnika na volilni komisiji, pristojnega za nadzor nad elektronskim glasovanjem. Msanda je bil mučen in umorjen, domnevno zato, ker je vedel preveč. Bil je splošno prepoznan, nekaj dni pred smrtjo je v posnetku, ki so ga predvajale televizije, pojasnjeval delovanje elektronskega glasovanja. Izpopolnili so sistem, ki je povsem zatajil na volitvah leta 2013, ko se je na položaj predsednika volilnim nepravilnostim navkljub povzpel Kenyatta.
Kenijske volitve opazujejo meddržavno sodišče, Afriška in Evropska unija. Kdo bo zmagovalec volitev, je pomembno tudi za prihodnji položaj Kenije v vzhodni Afriki. Kenija velja za drugo največje gospodarstvo regije, tam imajo sedež nekatere agencije Združenih narodov in humanitarne organizacije, ki delujejo v Južnem Sudanu, Demokratski republiki Kongo in Somaliji. Kenijski vojaki v Somaliji sodelujejo v misiji Amisom Afriške unije, Odinga pa je v primeru zmage že napovedal njihov umik.
Prizor z volitev. Foto: AFP
