Tiskane izdaje
Po opozorilih več mednarodnih organizacij za človekove pravice zdaj na domnevno krvavo dogajanje v burmanski zvezni državi Rahine opozarjajo tudi iz urada Visokega komisarja ZN za človekove pravice. Pričevanja, ki so jih zbrali od beguncev, kažejo na množične poboje in posilstva pripadnikov manjšine Rohingja. Opozarjajo, da bi šlo lahko za zločine proti človečnosti, morda tudi etnično čiščenje.
Burmanska vojska je vojaško operacijo proti »upornikom« severno od okrožja Maungdav začela oktobra lani, s čimer je odgovorila na vrsto smrtonosnih napadov na policijske obmejne postaje na meji z Bangladešem. Območje je zaprto za zunanje opazovalce ali novinarje. Oblasti vsakršne očitke zanikajo in trdijo, da vojaška operacija poteka povsem zakonito in da so zgodbe beguncev o množičnih pobojih, mučenju, posilstvih in požigih celotnih vasi povsem izmišljene.
Drugačnega mnenja so v ZN, kjer so na podlagi pričevanj 204 beguncev, ki so prebežali v Bangladeš, pripravili in v Ženevi predstavili poročilo. »Operacija 'čiščenja območja' je najverjetneje zahtevala stotine žrtev,« so zapisali. Po njihovih podatkih je od 9. oktobra lani v sosednji Bangladeš zbežalo 66.000 ljudi. Kot so povedale priče, so zbežali pred grozodejstvi. Te so domnevno zagrešili tako pripadniki vojske kot tudi skupine civilistov, ki podpirajo vladna prizadevanja.
Eden od beguncev je pričal o poboju dojenčkov, malčkov, otrok, žensk in starejših. Na ljudi so streljali med begom. V ognju so izginile celotne vasi, vojska je načrtno uničevala zaloge hrane in možnosti njene proizvodnje. Ena od žensk je preiskovalcem ZN povedala, da so ji ubili osemmesečnega otroka, medtem ko jo je peterica pripadnikov vojaških sil posiljevala. Podobno zgodbo je zaupala še ena ženska, ki so ji ubili petletno hčer, ko je ta hotela zaščititi mater.
Okoli 47 odstotkov intervjuvanih je preiskovalcem ZN povedalo, da so v zadnjih mesecih izgubili vsaj enega družinskega člana. Pogovarjali so se s 101 žensko, skoraj polovica jih je doživelo posilstvo ali drugo obliko spolnega nasilja.
Visoki komisar za človekove pravice Zeid Raad al Husein se je v izjavi za javnost spraševal, kakšna vojaška operacija je to. »Kakšnim nacionalnim varnostnim ciljem bi lahko služila?« Mednarodno skupnost je pozval k takojšnjemu ukrepanju in pregonu odgovornih za zločine.
V poročilu še ugotavljajo, da je operacija še vedno potekala tudi januarja, a se je nasilje nekoliko umirilo.
V zvezni državi Rakine živi nekaj več kot milijon pripadnikov muslimanskega ljudstva Rohingja, ki jih oblasti še vedno obravnavajo kot nezakonite priseljence iz Bangladeša, čeprav mnogi v Burmi živijo že generacije. Bangladeške oblasti nameravajo begunce, ki so v zadnjih mesecih prebežali čez mejo, začasno premestiti na otok, a kritiki opozarjajo, da gre za otok, ki ni primeren za bivanje. Oblasti pojasnjujejo, da je to le začasen ukrep, nato pa bodo ljudi prej ali slej vrnili v Burmo.
Več kot 50-milijonska Burma je sicer etnično zelo pestra. Vlada priznava 135 etničnih skupin, ki imajo pravico do državljanstva. Druga ljudstva, ki niso umeščena na seznam, med njimi so tudi Rohingja, lahko zaprosijo za nižjo stopnjo priznanja njihovih pravic, a ni nujno, da jo tudi dobijo.
