Tiskane izdaje
Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je danes v Ženevi ob začetku mednarodne donatorske konference pozval države, naj pomagajo pri preprečitvi lakote v od vojne razdejanem Jemnu. Za pomoč Jemnu bi bilo letos potrebnih 2,1 milijarde dolarjev, doslej pa so države zagotovile le kakih 15 odstotkov te vsote, so opozorili v Ženevi.
»Priče smo stradanju, ki hromi celotno generacijo. Ukrepati moramo zdaj, da bomo lahko rešili življenja,« je dejal Guterres ob začetku ministrske konference, ki se je bo udeležila tudi državna sekretarka na slovenskem zunanjem ministrstvu Darja Bavdaž Kuret. Napovedala je, da bo Slovenija v letih 2017-2019 za humanitarno pomoč namenila 100.000 evrov v obliki prispevka Skladu ZN za otroke (Unicef). Lani je skladu za Jemen namenila 30.000 evrov, so sporočili z zunanjega ministrstva.
Državna sekretarka je v govoru poudarila potrebo po mirnem reševanju spora in izrazila zaskrbljenost nad katastrofalno humanitarno situacijo ter številnimi civilnimi žrtvami. Izpostavila je ranljivost otrok in žensk ter pozvala mednarodno skupnost k posebni pozornosti na njihove potrebe. Slovenija obsoja kršitve mednarodnega humanitarnega prava ter humanitarnih načel ter oviranje dostopa humanitarnih organizacij do ljudi v stiski, je še povedala.
Evropska komisija je na konferenci že napovedala dodatno podporo Jemnu v višini 116 milijonov evrov. Podpora vključuje 46 milijonov evrov nujne humanitarne pomoči in 70 milijonov evrov za boljše obvladovanje razmer in hitrejše okrevanje v letošnjem letu, so sporočili iz Bruslja.
Kot pojasnjujejo, bo nujna pomoč, zlasti v obliki hrane, vode in zdravstvenih storitev, olajšala delo humanitarnih organizacij v državi, ki morajo pomoč žrtvam konflikta zagotavljati v izjemno težkih razmerah. Prav tako bo pripomogla k zgodnjemu okrevanju po krizi.
Danes napovedana sredstva dopolnjujejo 225 milijonov evrov podpore, ki jo je EU že namenila Jemnu od začetka konflikta leta 2015 za humanitarno in razvojno pomoč ter preprečevanje krize, so še sporočili iz Bruslja.
Sladkorna, rak ... bolj usodni kot izstrelki
Vojna v Jemnu med hutijskimi uporniki in mednarodno priznano vlado Abdelraba Mansurja Hadija traja že tretje leto. Konflikt pa ima tudi regionalne in sektaške razsežnosti; vlado podpira koalicija pod vodstvom sunitske Saudske Arabije, uporniške Hutije, ki so leta 2014 zavzeli prestolnico Sana in nato večji del države, pa šiitski Iran.
Po oceni ZN zaradi spopadov grozi lakota kar 17 milijonom od skupno okoli 27 milijonov prebivalcev Jemna. Skoraj 19 milijonov jih potrebuje humanitarno pomoč. Povprečno pa vsakih deset minut zaradi vzrokov, ki bi jih lahko preprečili, umre otrok, mlajši od petih let.
Razmere v Jemnu, najrevnejši državi na Arabskem polotoku, so bile sicer že pred zaostritvijo konflikta precej težke. »Strah, lakota, revščina, jok otrok (...) ni nekaj novega,« je v Ženevi spomnil jemenski premier Ahmed Obeid. Vojna pa je zdaj uničila še tisto malo infrastrukture v državi, je dodal.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je tudi opozorila, da v Jemnu visok davek terjajo tudi bolezni, s katerimi bi se sicer lahko povsem učinkovito spopadali, a ker v državi deluje manj kot 45 odstotkov bolnišnic in klinik, so lahko smrtne. »Diabetes, visok krvni pritisk in rak pomorijo več ljudi kot izstrelki ali bombe,« je v Ženevi opozorila generalna direktorica WHO Margaret Chan.
